Jedro

Odgovor na revizijsko vprašanje ali je bilo upravno sodišče v upravnem sporu pristojno presojati procesne kršitve, storjene v postopku izdaje dokončnega sklepa, ki je bil podlaga za izdajo s tožbo izpodbijanega upravnega akta, je nikalen. To še zlasti v primerih, ko gre za sklep, ki je po svoji naravi upravni akt, ki je lahko predmet samostojnega upravnega spora.

Sodišče bi bilo pristojno presojati tovrstne procesne kršitve, če bi jih tožnik v tožbi uveljavljal ter torej s tožbo zahteval odpravo tudi teh sklepov, izdanih v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, predvsem v primerih, ko jih tožnik ne more izpodbijati s (posebno) tožbo, ko torej ne gre za sklepe, ki so lahko predmet samostojnega upravnega spora. Iz slednjega izhaja, da lahko sodišče poleg izpodbijanega upravnega akta, ki je predmet upravnega spora, odpravi tudi sklepe, izdane v upravnem postopku, če jih tožnik izpodbija in je njihova odprava potrebna, da se upravna stvar v ponovnem upravnem postopku pravilno reši.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, II U 33/2018-8 z dne 8. 1. 2020, se razveljavi in zadeva vrne sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru (v nadaljevanju Upravno sodišče), na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi in odpravilo s tožbo izpodbijani sklep o izbrisu tožnika iz Poslovnega registra Slovenije Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Izpostava Maribor, št. ... z dne 24. 10. 2017, ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je med drugim poudarilo, da je prvostopenjski organ (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, v nadaljevanju AJPES) z izpodbijanim sklepom z dne 24. 10. 2017 izbrisal tožnika – samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije (v nadaljevanju PRS). Prvostopenjski organ je svojo odločitev oprl na določbe prvega odstavka 75. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) in 16. člen Zakona o poslovnem registru Slovenije (v nadaljevanju ZPRS-1). AJPES je tožnika z dopisom z dne 15. 9. 2017 obvestila, da ima na naslovu ..., še vedno registrirano dejavnost, kljub temu, da lastnik objekta tega ne dovoli več. Dopis je skušala tožniku vročiti na naslov ..., ter na naslov (podjetnika) A. A. v Avstrijo, vendar se je pisanje vrnilo nevročeno. Dopisa tako dejansko ni vročila in je po uradni dolžnosti izdala sklep o obstoju razloga za izbris podjetnika iz PRS z dne 28. 9. 2017. Ta sklep je bil tožniku vročen z javnim naznanilom v skladu s 96. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Prvostopenjski organ je tako z opustitvijo vročitve dopisa z dne 15. 9. 2017 bistveno kršil pravila upravnega postopka. Ta procesna kršitev je po presoji Upravnega sodišča vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve, zato je tožbi ugodilo ter odpravilo izpodbijani sklep o izbrisu in zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem naj ob upoštevanju stališč sodišča o zadevi ponovno odloči. 3. Vrhovno sodišče je na predlog tožene stranke s sklepom X DoR 117/2020-3 z dne 3. 6. 2020 dopustilo revizijo glede vprašanja: ali je upravno sodišče v upravnem sporu pristojno presojati procesne kršitve, storjene v postopku izdaje dokončnega sklepa, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta.

4. Tožena stranka (v nadaljevanju revidentka) je v skladu z navedenim sklepom zoper sodbo Upravnega sodišča vložila revizijo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in tožbo kot neutemeljeno zavrne oziroma podredno, zadevo vrne Upravnemu sodišču v ponovno odločanje, tožniku pa naloži plačilo stroškov revizijskega postopka.

5. Tožnik je v odgovoru na revizijo uvodoma izpodbijal njeno dovoljenost in zatrjeval, da je revidentka storila procesno kršitev, saj je vložila revizijo, morala pa bi vložiti predlog za dopustitev revizije. Glede samega vprašanja pa meni, da gre zgolj za teoretično razlago in da revidentka ni preverila nadaljnjega postopanja. AJPES je namreč s tožnikom sklenila sporazum, s katerim sta se stranki sporazumno dogovorili o načinu izvršitve sodbe Upravnega sodišča II U 33/2018-8 in sporazum je pravnomočen. Upravni postopek v zadevi izbrisa tožnika kot podjetnika iz PRS je tako postal dokončen in pravnomočen. Poudarja še, da je Upravno sodišče sodbo izdalo 8. 1. 2020, revidentka je sodbo prejela 15. 1. 2020, revizijo pa je vložila šele 8. 7. 2020, torej prepozno. Vrhovnemu sodišču predlaga, da revizijo zavrne, revidentki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

6. Odgovor na revizijo je bil vročen revidentki, ki je v vlogi navedla, da kljub sporazumu vztraja pri vloženi reviziji, ker je pravni interes, ki ga z njo zasleduje, še vedno podan. Gre za pomembno pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni, Vrhovno sodišče pa bi se v razlogih svoje odločitve opredelilo do zastavljenega vprašanja.

**K I. točki izreka**

7. Revizija je utemeljena.

_Glede dovoljenosti revizije_

8. Neutemeljene so tožnikove navedbe glede nedovoljenosti in nepravočasnosti revizije. Revidentka je pravilno v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporabljajo v upravnem sporu, kolikor ZUS-1 ne določa drugače, vložila predlog za dopustitev revizije, s čimer je bil tožnik seznanjen, saj mu je bil le-ta vročen z dopisom z dne 16. 7. 2020, skupaj s samo revizijo. Tako se tožnikovi ugovori izkažejo tudi za protispisne. Revizija tudi ni prepozna, revidentka jo je vložila v roku za vložitev revizije, ki začne teči z vročitvijo sklepa o dopustitvi revizije. Glede dopuščenega vprašanja pa Vrhovno sodišče zgolj pojasnjuje, da je odločitev o tem v diskreciji Vrhovnega sodišča in je ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi.

9. Za položaj tožene stranke v upravnem sporu, ki je predhodno kot oblastni organ v svojem postopku sprejela izpodbijano odločitev, je bistveno, da si v sodnem postopku prizadeva, da bi njena odločitev oziroma pravna stališča, na katerih temelji, bila presojena kot zakonita.1 V nasprotnem primeru – torej če ne uspe in je tožbi ugodeno, upravni akt odpravljen ter zadeva vrnjena v ponovni postopek (kot v obravnavanem primeru) – je v ponovljenem postopku vezana na pravnomočna pravna stališča Upravnega sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 120. člena Ustave2). Revizija je zato pravno sredstvo, s katerim tožena stranka temu nasprotuje. Ob tem je pomembno tudi to, da je bil z ZPP-E črtan tretji odstavek 83. člena ZUS-1, ki je določal dovoljenost revizije, ki jo je vložilo državno pravobranilstvo, če je izkazalo, da jo vlaga zaradi katerega izmed razlogov za dovoljenost revizije iz drugega odstavka tega člena in zaradi tega, ker je bil kršen zakon v škodo javnega interesa. Ker po noveli te posebne (razširjene) možnosti vlaganja revizije v upravnem sporu ni več, je treba zaradi zagotavljanja čim širših možnosti za doseganje objektivnih ciljev revizijskega postopka, ki izhajajo iz prvega odstavka 367. a člena ZPP (npr. poenotenja sodne prakse, saniranja odstopov od ustaljene sodne prakse sodišča višje stopnje), priznati pravni interes za vlaganje revizij tudi stranki, ki je pri svojem odločanju vezana na pravna stališča sodišč.3 Zato je Vrhovno sodišče ne glede na sklenjeni sporazum vloženo revizijo obravnavalo po vsebini.

_Glede utemeljenosti revizije_

10. Revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP). Za presojo utemeljenosti revizije so zato relevantne dejanske ugotovitve upravnih organov in upravnega sodišča, na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena ZPP), ki so povezane s pravnim vprašanjem, glede katerega je bila revizija dopuščena.

11. V obravnavani zadevi ni sporno, da je lastnik objekta - poslovnega prostora kot najemodajalec 8. 3. 2017 tožniku odpovedal pogodbo in podal predlog za njegov izbris iz registra, saj nima več dovoljenja za poslovanje na naslovu ... AJPES je zato tožnika z dopisom z dne 15. 9. 2017 obvestila, da ima na tem naslovu še vedno registrirano dejavnost ter ga pozvala, da v roku 15 dni priglasi spremembo naslova, v nasprotnem primeru bo začela s sklepom o obstoju razloga za izbris podjetnika iz PRS postopek izbrisa. Navedeni dopis je AJPES skušala vročiti tožniku na naslov ..., vendar iz povratnice izhaja, da je tožnik na tem naslovu neznan. Zato je bil poslan dopis na naslov A. A. v Avstrijo, kjer se je pisanje vrnilo nevročeno. AJPES tako dopisa z dne 15. 9. 2017 ni vročila ne tožniku (s. p.) ne A. A. (kot fizični osebi). Kljub temu je v nadaljevanju postopka AJPES na podlagi petega odstavka v zvezi z drugo alinejo 3. točke tretjega odstavka 75. člena ZGD-1 izdala sklep o obstoju razloga za izbris podjetnika iz PRS4 z dne 28. 9. 2017 ter ga tožniku vročila z javnim naznanilom v skladu s 96. členom ZUP.5 Po dokončnosti tega sklepa je v nadaljevanju postopka AJPES po uradni dolžnosti na podlagi tretjega odstavka 75. člena ZGD-1 izdala sklep o izbrisu iz PRS z dne 24. 10. 2017 (izpodbijani sklep v tem upravnem sporu) in ga tožniku vročila na naslov v Avstriji (naveden v CRP). Sklep je bil vročen in tožnik je zoper njega vložil pritožbo na toženo stranko.

12. Upravno sodišče je kot nesporno ugotovilo, da AJPES dopisa z dne 15. 9. 2017 ni vročila tožniku in tudi ne A. A. kot fizični osebi. Kljub temu je AJPES po uradni dolžnosti izdala sklep o obstoju razloga za izbris podjetnika iz PRS z dne 28. 9. 2017. Ta je bil tožniku vročen z javnim naznanilom v skladu s 96. členom ZUP.

13. Upravno sodišče je tako zaključilo, da je prvostopenjski organ z opustitvijo vročitve dopisa z dne 15. 9. 2017 v postopku izdaje sklepa o obstoju izbrisnega razloga bistveno kršil pravila upravnega postopka ter je ta procesna kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost s tožbo izpodbijane odločitve - sklepa o izbrisu. Tožena stranka namreč tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o pravno relevantnih dejstvih, posledično je dejansko stanje o pomembnih okoliščinah v zvezi s tožnikovo spremembo sedeža poslovanja ostalo nepopolno ugotovljeno.

14. Svojo odločitev je, kot opozarja revizija, upravno sodišče oprlo na kršitve, ki jih je ugotovilo v postopku izdaje sklepa, ki ni predmet tega upravnega spora, to je dokončnega sklepa o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga.

15. Sodišče ima na podlagi določbe tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 sicer tudi izrecno pooblastilo, da lahko (če odpravi upravni akt in zadevo vrne organu v ponovni postopek) glede na vsebino zadeve odpravi tudi druge akte, izdane v postopku izdaje izpodbijanega akta. Zadeva se vrne v stanje, v katerem je bila, preden so bili odpravljeni akti izdani.

16. Res se je v obravnavani zadevi upravno sodišče sklicevalo na tretji odstavek 64. člena ZUS-1, vendar ne iz izreka ne iz obrazložitve ni videti, da bi opiralo svojo odločitev na ta del zgoraj navedene določbe tega člena. Sklepa o obstoju izbrisnega razloga ni odpravilo, samo v obrazložitvi izpodbijane sodbe je ugotovilo, da je bila v postopku njegove izdaje storjena kršitev določb ZUP in zato je tožbi ugodilo ter odpravilo s tožbo izpodbijani sklep o izbrisu, v postopku izdaje slednjega pa ni ugotovilo kršitev.

17. Glede na navedeno je odgovor na revizijsko vprašanje ali je bilo upravno sodišče v upravnem sporu pristojno presojati procesne kršitve, storjene v postopku izdaje dokončnega sklepa, ki je bil podlaga za izdajo s tožbo izpodbijanega upravnega akta, nikalen. To še zlasti v primerih, ko gre za sklep, ki je po svoji naravi upravni akt, ki je lahko predmet samostojnega upravnega spora.

18. Sodišče bi bilo pristojno presojati tovrstne procesne kršitve, če bi jih tožnik v tožbi uveljavljal ter torej s tožbo zahteval odpravo tudi teh sklepov, izdanih v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, predvsem v primerih, ko jih tožnik ne more izpodbijati s (posebno) tožbo, ko torej ne gre za sklepe, ki so lahko predmet samostojnega upravnega spora. Iz slednjega izhaja, da lahko sodišče poleg izpodbijanega upravnega akta, ki je predmet upravnega spora, odpravi tudi sklepe, izdane v upravnem postopku, če jih tožnik izpodbija in je njihova odprava potrebna, da se upravna stvar v ponovnem upravnem postopku pravilno reši.6

19. Ker v obravnavani zadevi upravno sodišče ni tako ravnalo, kot že pojasnjeno, se ni sklicevalo na ta del določbe tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 in ni odpravilo sklepa o obstoju izbrisnega razloga, v katerega postopku izdaje je ugotovilo kršitev (odprave tožnik s tožbo tudi ni predlagal), je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ko je zaradi ugotovljenih procesnih kršitev v postopku izdaje enega sklepa (ki s tožbo ni bil izpodbijan) odpravilo drug sklep, čeprav je slednji lahko izdan le po dokončnosti prvega in v postopku njegove izdaje kršitve niso bile ugotovljene. Zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje (93. člen ZUS-1).

**K II. točki izreka**

20. Izrek o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. **Glasovanje**

21. Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.

1 Navedeno izhaja kot predmet odločanja iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1. 2 Ta določa, da upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov. 3 V tem smislu tudi E. Kereševan, Nova ureditev revizije v upravnem sporu, Pravna praksa, št. 34/2017. 4 Tretji odstavek 75. člena ZGD-1 določa, da AJPES po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije (med drugim), če na podlagi lastnih podatkov ali na podlagi obvestila državnega organa ali osebe z javnimi pooblastili ugotovi, da je pri podjetniku v Poslovni register Slovenije kot njegov poslovni naslov vpisan naslov, na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznan (3. točka). Če AJPES ugotovi, da obstaja izbrisni razlog iz 2. ali 3. točke tretjega odstavka tega člena, izda sklep o obstoju izbrisnega razloga, ki ga vroči podjetniku na poslovni naslov, vpisan v Poslovnem registru Slovenije. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, v osmih dneh (peti odstavek). Na podlagi dokončnega sklepa iz petega odstavka tega člena AJPES po uradni dolžnosti izda sklep o izbrisu. Zoper sklep je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, v osmih dneh (sedmi odstavek). 5 Ta določa, da če stranka med postopkom spremeni svoje stalno ali začasno prebivališče ter o tem ne obvesti organa in vročevalec kljub poizvedovanju ne more izvedeti, kam se je stranka odselila, organ, ki vodi postopek, odredi, naj se vse nadaljnje vročitve v postopku za to stranko opravljajo tako, da se dokument objavi na oglasni deski tega organa in v informacijskem sistemu. Vročitev velja za opravljeno po izteku 15 dni od dneva, ko je bil dokument objavljen na oglasni deski organa. 6 Glej Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 384.