Jedro

Ker je predmet revizijske obravnave sodba sodišča druge stopnje, sprejeta v postopku po spremembi tožbe, in ker spremenjena sodba ne vsebuje navedbe vrednosti spornega predmeta, revizija glede na določbo drugega odstavka 367. člena ZPP ni dovoljena. V premoženjskih sporih je namreč revizija dovoljena le tedaj, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega znesek 1,000.000 tolarjev (sedaj 4.172,92 EUR).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan skleniti s tožnikoma darilno pogodbo za 1/2 nepremičnine parcele št. 1868/3 - stavbišče s hišo v izmeri 100 m2 in dvorišče v izmeri 95 m2, oboje vpisano v z.k. vložku št. 2148 k.o. ... Pri tem je v izreku sodbe naveden celoten tekst darilne pogodbe.

Sodišče druge stopnje je obravnavalo pritožbo tožene stranke, ji delno ugodilo v izreku o pravdnih stroških, v ostalem delu pa jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Toženec vlaga revizijo z navedbo revizijskih razlogov iz določbe 370. člena ZPP ter vsebinsko predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. Sodiščema nižjih stopenj očita, da se z vsebino spornega sporazuma, sklenjenega med njim in razvezano ženo, ni ukvarjalo, zaradi česar sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Zatrjuje, da je v sporazumu zapisana le bodoča darilna obljuba, ki pa ni iztožljiva. Opozarja tudi na ravnanje razvezane žene, ki je ob sklenitvi sporazuma resno grozila s samomorom.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka je prvotno vložila tožbo s tožbenim zahtevkom, po katerem naj bi bil toženec dolžan izstaviti listino, na podlagi katere bo možen vpis polovičnega lastninskega deleža prej omenjene nepremičnine na oba tožnika. Takšno tožbo je glede vrednosti spornega predmeta tožeča stranka opredelila z zneskom 3,100.000 SIT (sedaj 12.936,07 EUR).

Dne 14.1.2005 pa je tožeča stranka postavila tožbeni zahtevek, ki od toženca zahteva, da v 15-ih dneh od pravnomočne sodbe s tožnikoma sklene darilno pogodbo za prej omenjeno nepremičnino. Glede takšne tožbe pa tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta, niti ni do tega prišlo na prvem naroku za glavno obravnavo v pogojih iz tretjega odstavka 44. člena ZPP.

Tožbeni zahtevek, postavljen v vlogi z dne 14.1.2005, ne pomeni niti modifikacije prvotno postavljenega tožbenega zahtevka, niti njegovega pravilnega oblikovanja. Gre za novo tožbo, zaradi česar obvelja, da je tožeča stranka tožbo spremenila. Prvotni tožbeni zahtevek je meril na izstavitev zemljiškoknjižne listine in vknjižbo lastninske pravice na ime tožnikov, v spremenjeni tožbi pa se od toženca zahteva, naj sklene darilno pogodbo s tožnikoma. Spremenjena tožba z dne 14.1.2005 torej temelji na povsem drugačni dejanski in pravni podlagi, zaradi česar zanjo ne more obveljati navedba vrednosti spornega predmeta, označena v prvotni tožbi za izstavitev zemljiškoknjižne listine.

Ker je predmet revizijske obravnave sodba sodišča druge stopnje, sprejeta v postopku po spremembi tožbe, in ker spremenjena sodba ne vsebuje navedbe vrednosti spornega predmeta, revizija glede na določbo drugega odstavka 367. člena ZPP ni dovoljena. V premoženjskih sporih je namreč revizija dovoljena le tedaj, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega znesek 1,000.000 tolarjev (sedaj 4.172,92 EUR). Zato je revizijsko sodišče postopalo po določbi 377. člena ZPP in nedovoljeno revizijo zavrglo.