Jedro

Sodišče prve stopnje je kot nedovoljeno zavrglo tožbo za razveljavitev ukaza o imenovanju tožnice na formacijsko dolžnost pomočnika za psihološko dejavnost in istočasnem imenovanju v naziv vojaški uslužbenec XIII. razreda in tožbo v zvezi z zahtevkom za izdajo ukaza o imenovanju v naziv vojaškega uslužbenca XIV. razreda. Sklep sodišča prve stopnje o zavrženju je pravnomočen in je nanj vezano tako sodišče druge stopnje kot revizijsko sodišče. Dejstvo, da je bila tožnica z ukazom imenovana na formacijsko dolžnost pomočnika za psihologijo in hkrati na tej dolžnosti imenovana v naziv vojaški uslužbenec XIII. razreda, zato ni moglo biti več predmet presoje pritožbenega in revizijskega sodišča.

Izrek

Glede zavrnitve zahtevka za plačilo razlike dodatkov (tč. 7 izreka sodbe sodišča druge stopnje) se revizija zavrže, v ostalem pa zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Tožnica je pred sodiščem zahtevala razveljavitev ukaza načelnika Generalštaba Slovenske vojske z dne 24. 2. 2006 o imenovanju na formacijsko dolžnost pomočnika za psihološko dejavnost od 15. 12. 2004 dalje in hkratnem imenovanju v naziv vojaški uslužbenec XIII. razreda. Hkrati je zahtevala, da jo tožena stranka imenuje v naziv vojaški uslužbenec XIV. razreda. Zahtevala je tudi razveljavitev odločbe tožene stranke z dne 9. 3. 2006 o določitvi plačnega razreda s količnikom 7,20 od 15. 12. 2004 dalje, ki ji je bil ob upoštevanju tožničinih napredovanj določen na podlagi količnika za določitev osnovne plače vojaškega uslužbenca XIII. razreda v višini 5,30, ter izdajo nove odločbe o določitvi količnika za obračun plače na podlagi plačilnega razreda z osnovnim količnikom 6,00. V posledici višje priznanega količnika je pred zaključkom obravnave pri sodišču prve stopnje zahtevala plačilo razliko plače za čas od 15. 12. 2004 do 31. 8. 2007 v skupni višini nekaj preko 5.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnih mesečnih neto zneskov do plačila ter plačilo razlike dodatkov za sporno obdobje v skupni višini 1.235,04 EUR, prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnih mesečnih neto zneskov.

2. Sodišče prve stopnje je tožbo v zvezi z zahtevkoma za razveljavitev ukaza z dne 24. 2. 2006 in za izdajo novega ukaza o imenovanju tožnice v naziv vojaškega uslužbenca XIV. razreda zavrglo. V ostalem je tožničinim zahtevkom ugodilo, ker je presodilo, da bi moral biti tožnici priznan XIV. razredni čin z osnovo plače v višini količnika 6,00. 3. Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožničin tožbeni zahtevek za razveljavitev odločbe z dne 9. 3. 2006 o določitvi plačilnega razreda na podlagi osnovnega količnika 5,30, za priznanje višjega osnovnega količnika v višini 6,00 in za plačilo razlike plače in razlike dodatkov kot neutemeljen zavrnilo. Hkrati je tožeči stranki naložilo povrnitev toženkinih stroškov postopka in sklenilo, da se glede odločitve o zahtevku za plačilo razlike dodatkov revizija ne dopusti. Presodilo je, da je šlo pri tožnici tako za imenovanje na novo vojaško dolžnost, kot za hkratno prevedbo v nove uradniške nazive na podlagi določb 85. in 194. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU – Ur. l. RS, št. 45/2002 s spremembami), upoštevaje določbe Zakona o obrambi (ZObr – Ur. l. RS, št. 82/94 s spremembami) in Uredbe o vojaških uslužbencih (Ur. l. RS, št. 54/2003) in da je tožnica obdržala enako obračunsko osnovo plače, kot ji je bila priznana na prejšnji dolžnosti načelnika oddelka II za psihologijo.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07), ker se ni opredelilo do njenih navedb, da je tožena stranka ni prevedla v naziv na podlagi določb ZJU do zakonskega roka, ki je potekel 1. 1. 2004, in da je vse do 24. 2. 2006 opravljala dolžnost v nazivnem činu polkovnika. Ker je tudi na podlagi ukaza o imenovanju na formacijsko dolžnost pomočnika za psihologijo z dne 23. 2. 2006 opravljala enako delo, kot pred tem, in upoštevaje, da ji je bil na prejšnji dolžnosti priznan nazivni čin polkovnika, bi morala biti prevedena v naziv vojaškega uslužbenca XIV. razreda z osnovnim plačnim razredom v višini količnika 6,00. 5. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev.

6. Glede odločitve o plačilu razlike dodatkov revizija ni dovoljena, v ostalem pa ni utemeljena.

7. Ker je sodišče druge stopnje na podlagi 5. točke 31. člena in 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) sklenilo, da se glede odločitve o zahtevku za plačilo razlike dodatkov revizija ne dopusti, tožena stranka v času veljavnosti tega sklepa v tem delu zoper izpodbijano sodbo revizije ni mogla vložiti. Zato jo je sodišče na podlagi 377. člena ZPP v tem delu kot nedovoljeno zavrglo.

8. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

9. Čeprav se sodišče ni posebej opredeljevalo do tožničinih navedb, da tožena stranka tožnice ni pravočasno prevedla v naziv na podlagi določb ZJU in je vse do 24. 2. 2006 dejansko opravljala delo na formacijski dolžnosti, za katero se je priznaval naslovni čin polkovnika, to ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S svojim zahtevkom za plačilo razlike plače za nazaj je poskušala tožnica posledice takšne zakasnitve prevedbe v nove nazive nadomestiti, tako da se je sodišče pri odločanju o njenem denarnem zahtevku vsaj posredno opredelilo tudi do navedenih navedb. Zgolj zato, ker je tožena stranka s prevedbo tožnice v nov naziv kasnila, pa sporna odločba o razporeditvi v plačni razred s (končnim) količnikom 7,20 ni bila nezakonita.

10. Sodišče prve stopnje je tožbo za razveljavitev ukaza z dne 24. 2. 2006, s katerim je bila tožnica imenovana na formacijsko dolžnost pomočnika za psihološko dejavnost in istočasno imenovana v naziv vojaški uslužbenec XIII. razreda in tožbo v zvezi z zahtevkom za izdajo ukaza o imenovanju v naziv vojaškega uslužbenca XIV. razreda, kot nedovoljeno zavrglo in je postal sklep sodišča prve stopnje o tem pravnomočen. Na pravnomočni sklep sodišča prve stopnje je vezano tako sodišče druge stopnje kot revizijsko sodišče. Torej dejstvo, da je bila tožnica z ukazom načelnika Generalštaba Slovenske vojske z dne 24. 2. 2006, z veljavnostjo od 15. 12. 2004 dalje, imenovana na formacijsko dolžnost pomočnika za psihologijo in hkrati na tej dolžnosti imenovana v naziv vojaški uslužbenec XIII. razreda, sploh ni moglo biti več predmet presoje sodišča druge stopnje in predmet revizije oziroma presoje revizijskega sodišča. 11. Tožnica ni zatrjevala, da bi ji bil glede na naziv vojaški uslužbenec XIII. razreda s sporno odločbo z dne 9. 3. 2006 priznan prenizek plačilni razred oziroma prenizek osnovni in končni količnik za obračun plače. Prav tako ni zatrjevala, da bi ji bila s to odločba plača za nazaj znižana, oziroma da bi ji bil določen nižji količnik za obračun plače, kot ji je bil določen na dotedanji formacijski dolžnosti načelnika oddelka II za psihologijo. Do uvrstitve v višji plačni razred s količnikom za določitev osnovne plače v višini 6,00 pa tožnica na dolžnosti pomočnika za psihološko dejavnost v nazivu vojaški uslužbenec XIII. razreda, ki je bil v formaciji tožene stranke predviden za to dolžnost in o čemer je bilo v bistvu pravnomočno odločeno že z ukazom načelnika Generalštaba z dne 24. 2. 2006, pa tožnica ni bila upravičena, saj za ta naziv višji osnovni plačni razred oziroma osnovni plačni razred z višjim količnikom v formaciji tožene stranke ni bil predviden. Prav tako v novem aktu o formaciji niso bili več predvideni za posamezne dolžnosti nazivni čini, tako da se tožnica na predhodni nazivni čin ni mogla sklicevati.

12. Za tožničino formacijsko dolžnost z nazivom vojaški uslužbenec XIII. razreda je v formaciji tožene stranke izrecno predviden osnovni količnik za obračun plače v višini 5,30. V sporni odločbi z dne 9. 3. 2006 je bil torej tožnici plačni razred s količnikom 7,20 na podlagi količnika za določitev osnovne plače 5,30 določen v skladu z akti tožene stranke.

13. Glede na navedeno sodišče druge stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je tožničin tožbeni zahtevek za razveljavitev odločbe tožene stranke o določitvi plačnega razreda s količnikom za obračun plače z dne 9. 3. 2006 in za priznanje višjega obračunskega količnika ter plačila razlike plače kot neutemeljen zavrnilo.

14. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Izrek o stroških temelji na določbah 155. člena ZPP.