Jedro

Razlaščenčevi odvetniški in drugi njegovi stroški predsodnega ugotavljanja in določanja razlastitvene odškodnine niso del razlastitvene odškodnine in se o njih ne odloči kot o delu odškodnine za škodo. Stroški namreč niso posledica same razlastitve in zato ne predstavljajo škode zaradi razlastitve nepremičnin. Gre za stroške, ki so nastali zaradi določanja višine odškodnine zaradi razlastitve.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Vsak udeleženec nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je določilo odškodnino v skupnem neto znesku 565.976,14 EUR (iz naslova vrednosti razlaščenih gozdnih zemljišč 16.635,22 EUR, iz naslova vrednosti razlaščenih kmetijskih zemljišč 140.715,93 EUR in iz naslova izpada dohodka iz osnovne kmetijske dejavnosti zaradi razlastitve kmetijskih zemljišč 408.624,99 EUR) ter nasprotni udeleženki naložilo, da je navedeno odškodnino dolžna predlagatelju plačati v 15 dneh skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. in II. točka izreka). Sklenilo je, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

**Sklep o dopustitvi revizije**

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 136/2023 z dne 24. 5. 2023 dopustilo revizijo glede pravnega vprašanja, ali je v konkretnem primeru pravilno materialnopravno stališče sodišč prve in druge stopnje, da razlaščenčevi odvetniški in drugi njegovi stroški predsodnega ugotavljanja in določanja razlastitvene odškodnine (njegovega uspešnega dokazovanja napačnosti prvotnih cenitev in s tem posledično napačnosti prvotno podanih ponudb razlastitvene odškodnine s strani Republike Slovenije) niso del razlastitvene odškodnine in se o njih ne odloči kot o delu odškodnine za škodo, ki je razlaščencu nastala z razlastitvijo in zaradi razlastitve.

**Presoja nižjih sodišč**

4. Sodišče prve stopnje je presodilo, da stroški odvetniških storitev pred sodnim postopkom in stroški pred sodnim postopkom pridobljenih izvedenskih mnenj niso škoda, temveč stroški postopka oziroma stroški v zvezi s postopkom določitve odškodnine. Ti stroški predstavljajo del stroškov nepravdnega postopka, saj so v neposredni zvezi s postopkom in imajo svojo podlago v procesnih določbah Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) ter Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato bo sodišče o temelju in višini teh stroškov odločilo v okviru odločanja o povračilu stroškov nepravdnega postopka. Dodatno je navedlo, da ti stroški tudi ne predstavljajo „drugih stroškov, povezanih z razlastitvijo" v smislu Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-3). Obrazložilo je, da v prid takšnemu stališču kaže tudi ureditev po ZUreP-1, ki je „druge stroške, povezane z razlastitvijo" našteval primeroma, in sicer „selitvene stroške, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine", nedvomno pa niso bili zajeti tovrstni stroški, torej odvetniški stroški in stroški izvedenskih mnenj, ki so nastali pred sodnim postopkom.

5. Sodišče druge stopnje je pritrdilo sodišču prve stopnje, da stroški odvetniških storitev v predsodnem postopku in stroški v predsodnem postopku pridobljenega izvedenskega mnenja niso škoda, ampak stroški postopka oziroma stroški v zvezi s postopkom določitve odškodnine. Prav tako se je strinjalo z razlago sodišča, da gre pri stroških, povezanih z razlastitvijo, ki se po drugem odstavku 216. člena ZUreP-3 priznavajo kot odškodnina, za stranske stroške, med katere ne sodijo odvetniški stroški in stroški pred sodnim postopkom pridobljenih izvedenskih mnenj, ki so nastali predlagatelju v zvezi z uveljavljanjem odškodnine. O teh stroških bo sodišče odločalo v skladu s 139. členom ZNP-1 in sedmim odstavkom 216. člena ZUreP-3. **Povzetek navedb udeležencev v revizijskem postopku** _Navedbe predlagatelja v reviziji_

6. Predlagatelj navaja, da je bilo potrebno obsežno delo njegove odvetniške pisarne, da je nasprotna udeleženka priznala, da je že z izgubo lastninske pravice in dohodka iz kmetijske dejavnosti nastala škoda v višini 495.167,23 EUR in ne le 132.492,70 EUR, kot je ponudila prvotno. Vloženi so bili štirje ugovori na razlastitvene ponudbe, pri čemer je nasprotna udeleženka vsakokrat priznala del napak v svojih cenitvah. Poudarja, da je bil kot prava neuka stranka soočen z močnejšo nasprotno udeleženko, ki jo je v predsodnem postopku določanja odškodnine zastopala odvetniška pisarna. Navaja, da do sporazuma o višini odškodnine ni prišlo (poleg tega, da mu nasprotna udeleženka ni priznala zakonskih zamudnih obresti) zato, ker nasprotna udeleženka ni bila pripravljena poravnati škode, ki mu je nastala v obliki opisanih stroškov izvensodnega določanja odškodnine, ki znašajo 21.328,72 EUR. To škodo je v nepravdnem postopku uveljavljal primarno kot sestavni del glavnega zahtevka oz. kot del razlastitvene odškodnine in ne kot del stroškov postopka. Gre namreč za sestavni del škode zaradi razlastitve (če ne bi bilo razlastitve, mu ta škoda ne bi nastala), zato je tudi Upravna enota Slovenj Gradec z razlastitveno odločbo odločila, da mora o teh stroških odločiti sodišče. Citira 139. člen ZNP-1, po katerem stroške postopka krije udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, če višina odškodnine presega vrednost, ki je bila v skladu z zakonom ponujena upravičencu pred začetkom sodnega postopka, sicer stroške krije upravičenec. V zvezi s tem opozarja na stališče sodišča prve stopnje v sklepu o stroških postopka, da odškodnina, ki jo je naložilo nasprotni udeleženki, ni višja (po stališču sodišča revalorizacija zneska, zakonske zamudne obresti in izrek neto namesto bruto odškodnine ne pomeni višje vrednosti odškodnine) od odškodnine, ki jo je (šele po štirih popravljenih ponudbah) nasprotna udeleženka ponudila predlagatelju ter da ji je zato dolžan povrniti stroške postopka. Do tega je prišlo prav zato, ker je bil zavrnjen njegov zahtevek za plačilo odškodnine v višini 21.328,72 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Namreč, če bi mu sodišči prve in druge stopnje prisodili tudi ta del odškodnine, bi bilo jasno, da je v sodnem postopku prisojena odškodnina višja od tiste, ki mu je bila ponujena pred sodnim postopkom. Takšna razlaga ZUreP-2 in ZNP-1 je neustavna in pomeni, da so razlaščenci sami dolžni nositi škodo, ki jim zaradi razlastitve in sprva neustrezno ponujene odškodnine nastane v obliki odvetniških stroškov predsodnega določanja odškodnine. Tako bi bili upravičeni le do delne odškodnine (zmanjšane za stroške, da so dokazali nepravilnost prvotnih cenitev in razlastitvenih ponudb). To ni v skladu z namenom razlastitvene odškodnine, ki je v tem, da si razlaščenci z njo zagotovijo nakup druge enakovredne nepremičnine oz. enak premoženjski položaj, kot so ga imeli pred tem. Pravilna namenska in logična razlaga 139. člena ZNP-1 je, da se sodišča ne obremenjuje s postopki določanja razlastitvene odškodnine le, če je že pred sodnim postopkom razlastitveni upravičenec poravnal vse, kar je bil dolžan. V nasprotnem primeru pa razlaščencev ni dopustno prikrajšati za povrnitev stroškov postopka. Sklicuje se na 206. člen ZUreP-2 (enak je tudi 216. člen ZUreP-3), ki je naslovljen „odškodnina" in je torej vse, kar je v njem določeno, del odškodnine. V sedmem odstavku navedenega člena je tako določeno, da odškodnino in upravičene stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec. Da mora nasprotna udeleženka povrniti stroške predsodnega določanja odškodnine, torej nalaga materialno pravo (omenjeni člen ZUreP-2). Na to obveznost procesno pravo (ZNP-1) ne more vplivati. Meni, da tudi iz določbe 139. člena ZNP-1 izhaja, da so stroški predsodnega določanja odškodnine škoda, ne pa stroški nepravdnega postopka. V zvezi s tem ponudi hipotetični primer, ko razlastitveni upravičenec ponudi in izplača razlaščencu vso škodo razen škode v obliki stroškov predsodnega določanje te škode - ko torej ni mogoče trditi, da je ponudil in izplačal vso škodo in je zato razlaščenec upravičeno sprožil nepravdni postopek.

_Navedbe nasprotne udeleženke v odgovoru na revizijo_

7. Nasprotna udeleženka v odgovoru na revizijo navaja, da so stroški pooblaščenca stroški postopka, za katere veljajo pravila ZNP-1 in ne morejo biti sestavni del odškodnine. Tudi na podlagi sedmega odstavka 206. člena ZUreP-2 je razlastitveni upravičenec dolžan plačati upravičene stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, ti stroški pa so tisti, ki nastanejo v teh postopkih. Gre torej za procesne stroške, ki so bili predlagatelju že priznani s strani upravnega organa, ki je vodil postopek razlastitve. Nadalje vsebinsko nasprotuje višini stroškov. Poudarja, da je 139. člen ZNP-1 jasen in nedvoumen ter ne govori o plačani odškodnini, ampak o ponujeni odškodnini upravičencu pred začetkom sodnega postopka. Predlaga, da se revizija zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

**Presoja utemeljenosti revizije**

8. Revizija ni utemeljena.

9. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč, na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), izhaja, da je bila v nujnem razlastitvenem postopku na podlagi odločbe Upravne enote Slovenj Gradec z dne 8. 12. 2020 predlagatelju kot razlastitvenemu zavezancu v korist nasprotne udeleženke kot razlastitvene upravičenke odvzeta lastninska pravica na sedmih nepremičninah. Udeleženca nista dosegla sporazuma o odškodnini, zato je upravni organ predlagatelja (razlastitvenega zavezanca) napotil na sodišče za odmero odškodnine v nepravdnem postopku in na pristojno sodišče za odločitev o (spornih) stroških, nastalih pred uvedbo razlastitvenega postopka. Posledično je predlagatelj v tem nepravdnem postopku za določitev odškodnine predlagal, da sodišče določi odškodnino v neto znesku iz naslova vrednosti razlaščenih gozdnih in kmetijskih nepremičnin, iz naslova izpada dohodka iz osnovne kmetijske dejavnosti ter iz naslova stroškov predsodnega določanja odškodnine, in sicer odvetniške stroške in stroške pridobljenih izvedenskih mnenj v skupni višini 21.328,72 EUR.

10. Predlagatelj je torej s predlogom kot del odškodnine za razlaščene nepremičnine zahteval tudi povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja in izvedenskega mnenja, ki so mu nastali v okviru poskusa sklenitve sporazuma o odškodnini. Vendar okoliščina, da je zahteval povrnitev stroškov v okviru odškodnine oz. s predlogom za določitev odškodnine, ne spremeni dejstva, da zahteva povrnitev predsodnih stroškov, ki niso posledica same razlastitve in zato ne predstavljajo škode zaradi razlastitve nepremičnin. Poleg tega, da je Vrhovno sodišče v odločbi II Ips 195/2015 že zavzelo stališče, da predstavljajo stroški predpravdnega izvedenskega mnenja stroške, nastale zaradi postopka (predpravdne stroške), in je njihova materialnopravna podlaga tako podana v določbah ZPP o povrnitvi stroškov (ter torej ne gre za škodo), to izhaja tudi iz 216. člena ZUreP-3. Drugi odstavek 216. člena ZUreP-3 izrecno določa, da odškodnina obsega vrednost razlaščenih nepremičnin, nadomestila za škodo in druge stroške, povezane z razlastitvijo, ter denarno nadomestilo iz osmega odstavka 109. člena tega zakona, če ga razlastitveni zavezanec uveljavlja. Pod citirano določbo pa ni mogoče subsumirati spornih predsodnih stroškov, saj niso povezani s samo razlastitvijo. Gre namreč za stroške, ki so nastali zaradi določanja višine odškodnine zaradi razlastitve, kot to v reviziji trdi tudi sam predlagatelj.1 Stroški so torej nastali v zvezi z razlastitvenim postopkom, kot to določa sedmi odstavek 216. člena ZUreP-3, in sicer, da odškodnino in upravičene stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec. Iz navedene določbe pa prav tako dodatno izhaja, da ti stroški niso del odškodnine.

11. Navedenega, da razlaščenčevi odvetniški in drugi njegovi stroški predsodnega ugotavljanja in določanja razlastitvene odškodnine torej niso škoda zaradi razlastitve, ne more spremeniti zavzemanje predlagatelja, da bi v primeru, če bi sodišče stroške priznalo kot del odškodnine, to pomenilo, da bi bil upravičen do povrnitve stroškov nepravdnega postopka. Hkrati tudi ne držijo predlagateljeve navedbe, da 139. člen ZNP-1 onemogoča povrnitev spornih predsodnih stroškov oz. da je zaradi navedene določbe prikrajšan za njihovo povrnitev. 139. člen ZNP-1 določa, da stroške postopka krije udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, če višina odškodnine presega vrednost, ki je bila v skladu z zakonom ponujena upravičencu pred začetkom sodnega postopka. V ostalih primerih krije stroške upravičenec. Citirana zakonska določba izrecno ureja povrnitev stroškov, nastalih v postopku za določitev odškodnine (ne pa tudi stroškov, ki so nastali zaradi postopka). Določba se torej razlikuje od 151. člena ZPP, ki določa, da so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka, s čimer je podana materialnopravna podlaga za utemeljenost stroškov predpravdnega izvedenskega mnenja, saj gre za stroške, ki so nastali zaradi postopka.

12. Odgovor na revizijsko vprašanje je torej negativen. Razlaščenčevi odvetniški in drugi njegovi stroški predsodnega ugotavljanja in določanja razlastitvene odškodnine (njegovega uspešnega dokazovanja napačnosti prvotnih cenitev in s tem posledično napačnosti prvotno podanih ponudb razlastitvene odškodnine s strani nasprotne udeleženke) niso del razlastitvene odškodnine in se o njih ne odloči kot o delu odškodnine za škodo.

**Odločitev o reviziji**

13. Ker revizija ni utemeljena, jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ).

**Odločitev o revizijskih stroških**

14. Posebno pravilo o povračilu stroškov v nepravdnem postopku za določitev odškodnine po 139. členu ZNP-1 se v revizijskem postopku ne uporabi. Za (ne)uspeh revizije je namreč odločilno, ali je revident uspel z revizijsko spornim (zahtevanim) delom oz. delom odškodnine, ki mu ni bil pravnomočno določen, zato ne more biti odločujoče, ali je prisojena odškodnina višja od vrednosti, ki je bila v skladu z zakonom ponujena upravičencu pred začetkom sodnega postopka. Posledično velja splošno pravilo o povračilu stroškov v nepravdnih postopkih, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka (prvi odstavek 40. člena ZNP-1).

**Sestava senata in glasovanje**

15. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic in sodnikov, ki so navedeni v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Nastali sporni stroški so posledica dejstva, da nasprotna udeleženka že s prvo ponudbo ni ponudila ustrezne odškodnine, če bi jo, predlagatelju ti stroški ne bi nastali.