Jedro

139. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v poglavju Urejanja premoženjskih razmerij, prvi oddelek, Postopek za določitev odškodnine določa, da stroške postopka krije udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, če višina odškodnine presega vrednost, ki je bila v skladu z zakonom ponujena upravičencu pred začetkom sodnega postopka. V ostalih primerih krije stroške upravičenec.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo odškodnino za razlaščene nepremičnine, podrobneje navedene v I. točki izreka v znesku 565.976,14 EUR. V II. točki izreka je odločilo o plačilu obresti od navedenega zneska in v III. točki izreka je odločilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje predlagatelj, in sicer v delu, v katerem mu sodišče prve stopnje ni priznalo odškodnine iz naslova povzročenih stroškov predsodnega določanja odškodnine. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da poleg prisojene odškodnine določi še odškodnino v višini 21.328,72 EUR iz naslova predlagateljevih stroškov predsodnega določanja odškodnine. Podredno uveljavlja, da se mu ta odškodnina prizna kot del stroškov nepravdnega postopka. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da predsodni stroški določanja odškodnine niso odškodnina, ampak so del stroškov nepravdnega postopka. Slednji namreč morajo biti priznani kot del odškodnine, zaradi razlastitve in ne šele kot del stroškov nepravdnega postopka. Da so stroški predsodnega določanja odškodnine del razlastitvene odškodnine, pa izhaja iz sistematične razlage Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-3). Ta v 206. členu ZUreP-2 oz. 216. členu ZUreP-3 pod naslovom Odškodnina v sedmem odstavku določa „odškodnino in upravičene stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom plača razlastitveni upravičenec“. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da predsodni stroški niso odškodnina, je nepravilno ugotovilo dejansko stanje, saj sploh ni ugotavljalo, kako visoka škoda je iz tega naslova nastala predlagatelju, zato predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da bo poleg prisojene neto odškodnine predlagatelju, priznana še odškodnina v višini 21.328,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.12.2020 dalje.

3. V odgovoru na pritožbo se nasprotna udeleženka zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje predlagatelju iz naslova razlaščenih nepremičnin določilo odškodnino, in sicer iz naslova vrednosti razlaščenih gozdnih zemljišč, iz naslova vrednosti razlaščenih kmetijskih zemljišč in iz naslova izpada dohodka iz osnovne kmetijske dejavnosti zaradi razlastitve kmetijskih zemljišč. V III. točki izreka je odločilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom.

6. V 21. do 23. točki izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da stroški predsodnega določanja odškodnine niso del odškodnine, saj gre za odvetniške stroške in stroške nastale s pridobivanjem izvedenskega mnenja in da slednji ne predstavljajo drugih stroškov povezanih z razlastitvijo, v skladu z drugim odstavkom 216. člena ZUreP-31. Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje iz 22. točke obrazložitve, da stroški odvetniških storitev v predsodnem postopkom in stroški v predsodnem postopku pridobljenega izvedenskega mnenja niso škoda pač pa stroški postopka, oziroma stroški v zvezi s postopkom določitve odškodnine.2 Tudi po stališču sodišča druge stopnje predstavljajo stroški povezani z razlastitvijo iz drugega odstavka 216. člena ZUreP-3 stroške (in se priznavajo kot odškodnina upravičencu), ki nastanejo upravičencu zaradi selitve, izgubljenega dobiček za čas selitve in morebitna zmanjšana vrednost preostale nepremičnine (drugi odstavek 218. člen ZUreP-3).3 Gre za tako imenovane stranske stroške, med katere pa ne spadajo odvetniški stroški in stroški pred sodnim postopkom pridobljenih izvedenskih mnenj, ki so nastali predlagatelju v zvezi z uveljavljanjem odškodnine.

7. Sicer pa 139. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v poglavju Urejanja premoženjskih razmerij, prvi oddelek, Postopek za določitev odškodnine določa, da stroške postopka krije udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, če višina odškodnine presega vrednost, ki je bila v skladu z zakonom ponujena upravičencu pred začetkom sodnega postopka. V ostalih primerih krije stroške upravičenec.

8. Glede na obrazloženo, ker stroški odvetnika in pridobljenega mnenja v predsodnim postopkom, ki jih uveljavlja predlagatelj kot odškodnino, predstavljajo stroške postopka in ne druge stroške povezane z razlastitvijo, po drugem odstavku 216. člena ZUreP-3, bo o slednjih odločalo sodišče prve stopnje v skladu s 139. členom ZNP-1 in sedmim odstavkom 216. člena ZUreP-34 (III. točka izreka izpodbijanega sklepa), zato je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

9. Predlagatelj krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel, prav tako nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo, v skladu s 165. členom ZPP in 154. členom ter 155. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. 1 drugi odstavek 216. člena ZUreP-3:Odškodnina obsega vrednost razlaščenih nepremičnin, nadomestila za škodo in druge stroške, povezane z razlastitvijo ter denarno nadomestilo iz osmega odstavka 109. člena tega zakona, če ga razlastitveni zavezanec uveljavlja. 2 VSM I Cp 296/2017, VSL sklep II Cp 886/2022. 3 drugi odstavek 218 člena ZUreP-3: Ne glede na nadomestilo v naravi ima razlaščenec pravico do povračila stroškov, ki nastanejo v zvezi z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitna zmanjšana vrednost preostale nepremičnine (v nadaljnjem besedilu: stranski stroški). 4 sedmi odstavek 216. člena ZUreP-3: Odškodnino in upravičene stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec.