Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.

Ker je pomembno pravno vprašanje postavljeno v zvezi s postopkom davčne izvršbe, vsebina obravnavanega primera pa je presoja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči za tožbo, s katero revident želi sodno presojo postopka odmere dohodnine, se to vprašanje ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve in zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke prvega odstavka 83. člena ZUS-1. Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazane s splošno navedbo o hudih posledicah, ki ni konkretizirana in konkretno izkazana.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V reviziji je podal tudi prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks ter priglasil stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. Bpp 184/2012-7 z dne 10. 12. 2012. Tožena stranka je z navedeno odločbo na podlagi prve alinee prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila revidentovo prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Davčne uprave RS z dne 30. 8. 2012, izdane v inšpekcijskem postopku, v zvezi z odločbo Ministrstva za finance z dne 28. 9. 2012, v zadevi ugotovljenih nepravilnosti pri obračunavanju in plačevanju davka od drugih dohodkov in odmere dohodnine za leti 2007 in 2008. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi o zavrnitvi revidentove prošnje za brezplačno pravno pomoč ugotovila, da je bilo materialno in procesno pravo v postopku, v katerem revident želi brezplačno pravno pomoč za sodno varstvo v upravnem sporu, pravilno uporabljeno, izpodbijani odločbi prvostopenjskega in drugostopenjskega davčnega organa temeljita na pravilni pravni podlagi in glede na podatke, ki so navedeni v njuni obrazložitvi, vložitev tožbe v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah zavzelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve (npr. X Ips 149/2009, X Ips 415/2009, X Ips 312/2010, X Ips 162/2011, X Ips 270/2011, X Ips 389/2011, X Ips 498/2011, X Ips 83/2012, X Ips 128/2012, X Ips 132/2012).

7. Revident v obravnavani zadevi kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje: „ali lahko davčni organ kljub odpustu obveznosti v postopku osebnega stečaja na podlagi odločbe o odmeri dohodnine uveljavlja plačilo dohodnine v izvensodni davčni izvršbi“. Pojasnjuje, da je davčni organ za dohodnino, ki je nastala pred uvedbo osebnega stečaja, začel zoper tožnika davčno izvršbo.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga izpostavlja revident, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ni pomembno glede na vsebino zadeve.

9. V obravnavanem primeru je revident zahteval brezplačno pravno pomoč za vložitev tožbe zoper odločbo davčnega organa, s katero mu je bila v postopku inšpekcijskega pregleda pravilnosti plačevanja davka od drugih dohodkov odmerjena dohodnina za leti 2007 in 2008. Revident pa pomembno pravno vprašanje postavlja v zvezi s pravnimi učinki odpusta obveznosti v postopku davčne izvršbe, ki je samostojen postopek (40. do 87. člen Zakona o davčnem postopku, v nadaljevanju ZDavP-2).

10. Ker revident pomembno pravno vprašanje postavlja v zvezi s postopkom davčne izvršbe, vsebina obravnavanega primera pa je presoja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči za tožbo, s katero revident želi sodno presojo postopka odmere dohodnine, se to vprašanje ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve in zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke prvega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru ni izpolnjen. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. sklepi X Ips 346/2010, X Ips 149/2010, X Ips 159/2010) mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

12. Revident tega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil, saj v reviziji ne navaja niti ne izkazuje, kakšne konkretne posledice naj bi zanj imela izpodbijana odločitev, zato po presoji Vrhovnega sodišča pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

13. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

14. V skladu z določbo prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z določilom prvega odstavka 22. člena ZUS-1 revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

15.

V zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1).