Jedro

V skladu s 1. točko 1. odstavka 12. člena ZUPJS se med dohodke in prejemke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Pri regresu za letni dopust v višini 971,12 EUR zagotovo ne gre za obdavčljiv dohodek, ki ne bi bil oproščen plačila dohodnine. Čeprav ZDoh-2 v 37. členu določa, da je regres za letni dopust dohodek iz delovnega razmerja, se ta denarni prejemek v skladu s 13. točko 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji ne všteva v davčno osnovo. Regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače v RS ali vsebinsko primerljiv denarni prejemek iz tujine ni obdavčljiv dohodek, in ga zato ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja družine pri odločanju o pravici do otroškega dodatka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je tožnici v 15 dneh dolžna povrniti 279,62 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče je kot nezakonit0 odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 3. 6. 2021 in 2. točko izreka odločbe Centra za socialno delo A., št. ... z dne 21. 8. 2020 (I. tč. izreka) ter razsodilo, da je tožnica upravičena do otroškega dodatka od 1. 9. 2020 do 31. 8. 2021 v skupni višini 106,60 EUR mesečno (II. tč. izreka). Toženo stranko je zavezalo, da tožnici v 15 dneh povrne 615,98 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. tč. izreka).

2. Sodbo izpodbija tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka. Z materialnopravnim stališčem sodišča, da regres za leto 2019 v višini 971,12 EUR ni upošteven pri ugotavljanju materialnega položaja družine pri odločanju o višini otroškega dodatka se ne strinja. Regres za letni dopust je dohodek iz delovnega razmerja in kot tak obdavčljiv dohodek iz 36. člena Zakona o dohodnini1 (ZDoh-2). Drži sicer, da se po 13. točki 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 v davčno osnovo ne všteva regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, če pa regres presega 100 % povprečno plačo se všteva v davčno osnovo. Pomeni, da regres še vedno predstavlja obdavčljiv dohodek. Da se kot prihodek upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev izhaja iz 3. odstavka 7. člena Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev. Po 12. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev2 (ZUPJS), se v dohodek štejejo dohodki in prejemki, med njimi tudi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino in niso oproščeni plačila dohodnine. Glede na 12. člen ZUPJS-a se regres, četudi ne dosega višine 100 % povprečne mesečne plače v Sloveniji, upošteva v dohodek družine, zato je bila tožnica v predsodnem postopku pravilno uvrščena v 6. dohodkovni razred.

3. Tožnica v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo. Skladno s 13. točko 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 se v osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva regres za letni dopust, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine v višini 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Določba in namen zakona je jasen. Sodišče pravilno ugotavlja, da regres do 100 % povprečne mesečne plače predstavlja davčno oprostitev, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana znaša 551,32 EUR in je družino pravilno razvrstilo v 5. dohodkovni razred.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku3 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Ugoditvena sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožbene očitke o zmotni uporabi materialnega prava in nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju potrebno ponovno poudariti le naslednje.

6. V predmetni zadevi gre za presojo drugostopenjske odločbe z dne 3. 6. 2021 in prvostopenjske odločbe z dne 21. 8. 2020, s katero je odpravljena določba CSD z dne 11. 8. 2020 ter od 1. 9. 2020 do 31. 8. 2021 priznan otroški dodatek za dva otroka v skupni višini 70,18 EUR mesečno. Na podlagi 12., 13., 14. in 15. člena ZUPJS-a je bilo ugotovljeno, da znaša dohodek družine 20.918,90 EUR oz. 581,08 EUR mesečno na družinskega člana. Po razvrstitvi v 6. dohodkovni razred pripada za otroka B. B. 31,17 EUR, C. C. pa 39,01 EUR, skupaj 70,18 EUR mesečno.

7. V sodnem postopku je sporen ugotovljen materialni položaj zaradi vštetih 971,12 EUR regresa za letni dopust v dohodek družine. Gre namreč za regres, nižji od povprečne plače v RS, ki ni obdavčljiv, kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve in se z njim v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče. 8. V skladu s 1. točko 1. odstavka 12. člena ZUPJS-a se med dohodke in prejemke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Pri regresu za letni dopust v višini 971,12 EUR zagotovo ne gre za obdavčljiv dohodek, ki ne bi bil oproščen plačila dohodnine. Čeprav ZDoh-2 v 37. členu določa, da je regres za letni dopust dohodek iz delovnega razmerja, se ta denarni prejemek v skladu s 13. točko 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji ne všteva v davčno osnovo. Regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače v RS4 ali vsebinsko primerljiv denarni prejemek iz tujine ni obdavčljiv dohodek, in ga zato ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja družine pri odločanju o pravici do otroškega dodatka.

Res je sicer, da je regres za letni dopust, ki presega 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, po 6. odstavku 109. člena ZDoh-2 obdavčljiv, vendar v okoliščinah obravnavanega primera takšno dejansko stanje ni podano, kot zaključuje sodišče in v odgovoru na pritožbo pravilno poudarja celo tožnica sama.

9. Drugačno materialnopravno naziranje toženke je zmotno, sklicevanje na 3. odst. 7. člena Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev5 (Pravilnik), ki ureja „Prenehanje prejemanja periodičnih dohodkov“, kar ima za posledico zmanjšanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do posameznih pravic iz javnih sredstev, pa pravno irelevantno. Pritožba niti v tej smeri ne more biti uspešna.

Sodišče prve stopnje je drugostopenjsko upravno odločbo in prvostopenjsko v 2. točki izreka utemeljeno odpravilo, tožničino družino glede na ugotovljen dohodek na družinskega člana ob pravilni uporabi 22. člena ZUPJS zakonito razvrstilo v 5. dohodkovni razred in za obdobje od 1. 9. 2020 do 31. 8. 2021 priznalo otroški dodatek v skupni višini 106,60 EUR na mesec, namesto v predsodnem postopku nepravilno priznanih 70,18 EUR mesečno.

10. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Torej razsoditi, kot izhaja iz I. tč. izreka te sodne odločbe.

11. Ob takšnem pritožbenem izidu je tožena stranka v skladu s 165. členom v zvezi s 155. členom ZPP dolžna tožnici za odgovor na pritožbo povrniti 279,62 EUR. Sodišče je priznalo priglašenih 375 točk za odgovor na pritožbo ter 7 točk za materialne stroške, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese 229,20 EUR, skupaj z 22 % DDV pa 279,62 EUR, kot je razvidno iz II. tč. izreka te sodne odločbe.

1 Ur. l. RS, št. 117/2006 s spremembami 2 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 4 Pri določanju zneska povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji se glede na 4. odstavek 44. člena ZDoh-2 upošteva zadnji podatek Statističnega urada RS. 5 Ur. l. RS št. 52/2014 in 67/2014