Jedro

Pri regresu za letni dopust gre za obdavčljiv dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine, zato ga je treba upoštevati v okviru dohodkovnega položaja družine pri priznavanju pravic iz javnih sredstev.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahtevek za odpravo odločbe Centra za socialno delo Maribor št. 1231-39441/2020-31992/5 z dne 21. 8. 2020 in odločbe tožene stranke št. 12300-2234/2020-2 z dne 3. 6. 2021 ter za priznanje pravice do otroškega dodatka od 1. 9. 2020 do 31. 8. 2021 v višini 106,60 EUR mesečno, zavrne.

II. Tožnica krije sama svoje stroške postopka pred sodišči druge in prve stopnje ter stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženke z dne 3. 6. 2021 in 2. točko izreka odločbe prvostopenjskega organa z dne 2. 8. 2020 in razsodilo, da je tožnica od 1. 9. 2020 do 31. 8. 2021 upravičena do otroškega dodatka v višini 106,60 EUR. Toženki je naložilo v plačilo tožničine stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je na predlog toženke s sklepom VIII DoR 119/2022 z dne 15. 9. 2022 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali se regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače upošteva kot dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v skladu s 1. točko prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 in naslednji).

4. Toženka v reviziji navaja, da je sodišče napačno razlagalo določbo 12. člena ZUPJS, saj regres za letni dopust ni oproščen plačila dohodnine, temveč je do zneska 100 % povprečne mesečne plače le izvzet iz davčne osnove. Regres za letni dopust je dohodek iz delovnega razmerja, torej je dohodek iz zaposlitve in je obdavčljiv. Regres ni naštet med dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine, zato ga je treba upoštevati pri priznavanju pravic po ZUPJS in všteti v dohodek družine.

5. Tožnica v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizijsko sodišče na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Tožnici je bila z izpodbijanima odločbama z dne 21. 8. 2020 in 3. 6. 2021 priznana pravica do otroškega dodatka za čas od 1. 9. 2020 do 31. 8. 2021 v višini 70,18 EUR mesečno. Sodišči nižjih stopenj sta njenemu zahtevku ugodili in odpravili odločbi toženke ter ji priznali 106,60 EUR otroškega dodatka mesečno. Presodili sta, da je toženka pri upoštevanem dohodku družine za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev neupravičeno upoštevala tudi regres za letni dopust, ki ga je tožnica za leto 2019 prejela v višini 971,12 EUR, saj gre za dohodek, ki do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji ni obdavčljiv, ker se ne všteva v davčno osnovo. Povprečna mesečna plača zaposlenih v Sloveniji je namreč v letu 2019 znašala 1.133,50 EUR.

9. Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo.

10. Pravica do otroškega dodatka je pravica iz javnih sredstev, ki je odvisna od materialnega položaja vlagatelja in oseb iz 10. člena ZUPJS. Materialni položaj vlagatelja in teh oseb se ugotavlja glede na njihov dohodek in premoženje (9. člen ZUPJS). Po 1. točki prvega odstavka 12. člena ZUPJS se v dohodek, ki se upošteva, štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Pri razlagi te določbe je treba izhajati iz splošnega načela, da se upoštevajo vsi dohodki in prejemki, razen tistih, ki so izrecno izvzeti (zakon namreč zasleduje načelo, da je pri ugotavljanju upravičenosti do socialnega transferja treba upoštevati vse dohodke in prejemke, s katerimi družina dejansko razpolaga, ne glede na to, ali so vir dohodnine)1, zlasti pa iz razvrstitve neobdavčenih dohodkov, kot jih opredeljuje 17. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2, UPB Ur. l. RS, št. 13/2011 in naslednji): dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine; dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo; in dohodki, ki se glede na 19. člen zakona ne štejejo za dohodke.

11. V skladu z 2. točko prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 je regres za letni dopust dohodek iz delovnega razmerja, ki se na podlagi 13. točke prvega odstavka 44. člena tega zakona ne všteva v davčno osnovo do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Po stališču, ki sta ga zavzeli sodišči nižjih stopenj, je razlikovanje med tremi vrstami neobdavčenih dohodkov iz 17. člena ZDoh-2 nepomembno, čeprav je pri razlagi 1. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS to razlikovanje bistveno: določba zajema le obdavčljive dohodke, ki niso oproščeni plačila dohodnine. To pomeni, da so izvzeti dohodki, ki sploh niso obdavčljivi in dohodki, ki so sicer obdavčljivi, a so oproščeni plačila dohodnine.

12. Regres za letni dopust je obdavčljiv dohodek, saj gre za dohodek iz zaposlitve (delovnega razmerja), ki je predmet obdavčitve (1. točka 18. člena v zvezi s 15. členom in 2. točka prvega odstavka 37. člena ZDoh-2). Kot navedeno je pomembno, da ZDoh-2 dohodke, od katerih se ne plača dohodnina, deli na tiste, ki so oproščeni plačila (poglavje III/1, členi 20 do 34) in tiste, ki se ne vštejejo v davčno osnovo (44. člen za dohodke iz delovnega razmerja). Regres za letni dopust ni zajet v poglavju III/1 ZDoh-2. Samo zato, ker je do določene višine deležen posebne davčne obravnave (se ne všteva v davčno osnovo), ga ni mogoče šteti za dohodek, ki je oproščen plačila dohodnine2, pač pa gre v smislu 1. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS za obdavčljiv dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine. Tak dohodek pa je treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja osebe, ki uveljavlja pravice iz javnih sredstev.

13. Glede na navedeno sta sodišči nižjih stopenj zmotno uporabili materialno pravo in neutemeljeno ugodili tožbenemu zahtevku. Zato je vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje in posledično sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je pritožbi toženke ugodilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.

14. Na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP je odločilo, da tožnica krije sama svoje stroške postopka pred sodišči druge in prve stopnje ter stroške odgovora na revizijo.

15. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

1 Glej Poročevalec Državnega zbora z dne 5. 5. 2010, EPA 1029-V, prva obravnava predloga ZUPJS. 2 To izhaja tudi iz Pravilnika o podrobnejši opredelitvi podatkov o obdavčljivih dohodkih, ki niso oproščeni plačila dohodnine (Ur. l. RS, št. 52/14 in naslednji).