Jedro

Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že pojasnilo, da so sklepi, izdani v postopkih odločanja o ukrepih za preprečevanje nasilja po ZPND, ki so časovno omejeni, v bistvenem podobni sklepom, izdanim v postopkih odločanja o začasnih odredbah. To pomeni, da ti sklepi nimajo dejanske narave sodbe - z njimi ni dokončno urejeno razmerje med udeleženci postopka v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP, ampak je njihov namen zagotoviti zgolj začasno varstvo enega ali nekaterih od udeležencev, zato predlog za dopustitev revizije v zvezi z njimi ni dovoljen. Naravo sklepov iz prvega odstavka 384. člena ZPP, zoper katere je revizijo mogoče dopustiti, imajo v postopkih po ZPND le tisti sklepi sodišča druge stopnje, s katerimi je odločeno, da se povzročitelju nasilja skladno z drugim odstavkom 21. člena ZPND izreče časovno neomejen ukrep prepustitve stanovanja žrtvi v izključno uporabo. V konkretnem primeru ne gre za navedeno izjemo. Predlog nasprotnega udeleženca za dopustitev revizije se namreč nanaša na odločitev sodišča druge stopnje glede časovno omejenih ukrepov. Ker njegov predlog po pojasnjenem torej ni dovoljen, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 23. 9. 2021 nasprotnemu udeležencu naložilo, da predlagateljici v 24 urah od prejema sklepa v izključno rabo prepusti enostanovanjsko hišo na naslovu ..., kjer sta skupaj prebivala, v obsegu, kot ga je do odselitve imel v uporabi sam ter opustiti vsa dejanja, ki bi utegnila otežiti ali ovirati takšno izključno rabo hiše predlagateljici, vse za obdobje 12 mesecev. Prav tako mu je za obdobje 12 mesecev prepovedalo vstopiti v hišo na navedenem naslovu, kjer stanuje predlagateljica, se hiši približati na razdaljo manjšo od 200 m, se približati predlagateljičinemu delovnemu mestu A., na razdaljo manjšo od 200 m, navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vzpostaviti vsakršno srečanje z njo ter objaviti osebne podatke, dokumente iz sodnih in upravnih spisov in osebnih zapisov, ki se nanašajo na predlagateljico. S sklepom z dne 10. 10. 2022 je nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev prepovedalo približati se predlagateljici na razdaljo manjšo od 200 m, približati se njenemu delovnemu mestu na razdaljo manjšo od 200 m, navezovati stike z njo na kakršenkoli način, vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico ter objaviti osebne podatke, dokumente iz sodnih in upravnih spisov in osebnih zapisov, ki se nanašajo na predlagateljico. Predlog za prepustitev omenjene enostanovanjske hiše v izključno rabo predlagateljici in prepoved vstopa ter približevanja hiši je zavrnilo. S sklepom z dne 13. 6. 2023 je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklepa z dne 23. 9. 2021 in z dne 10. 10. 2022, zaradi kršitve sklepa z dne 10. 10. 2022 pa je nasprotnemu udeležencu izreklo denarno kazen v višini 1.500,00 EUR in za primer ponovne kršitve določilo denarno kazen v višini 2.000,00 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 13. 6. 2023. 3. Nasprotni udeleženec predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: - Ali je z neodločanjem v razumnem roku glede vloženih ugovorov zoper sklepe, izdane po ZPND, torej po izteku roka, v katerem velja izrečen ukrep, prišlo do kršitve zakonskih in ustavnih pravic predlagatelja, predvsem tudi pravice do vložitve pravnega sredstva, do odločanja v razumnem roku, do kršitve načela zakonitosti, do omejitve njegovih svoboščin in pravic? - Ali je lahko sodna praksa glede veljavnosti posameznih ukrepov, torej ali stopi v veljavo z dnem izdaje ali z dnem prejema ali z dnem pravnomočnosti, različna za posamezne stranke?

4. Predlog ni dovoljen.

5. V obravnavanem primeru gre za postopek odločanja o ukrepih po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), v katerem se v skladu z njegovim 22.a členom uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, če ni v ZPND drugače določeno. Nepravdni postopek ureja Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Ta v 37. členu dopušča revizijo v nepravdnih postopkih zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, pod pogoji, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že pojasnilo, da so sklepi, izdani v postopkih odločanja o ukrepih za preprečevanje nasilja po ZPND, ki so časovno omejeni, v bistvenem podobni sklepom, izdanim v postopkih odločanja o začasnih odredbah. To pomeni, da ti sklepi nimajo dejanske narave sodbe – z njimi ni dokončno urejeno razmerje med udeleženci postopka v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP, ampak je njihov namen zagotoviti zgolj začasno varstvo enega ali nekaterih od udeležencev, zato predlog za dopustitev revizije v zvezi z njimi ni dovoljen. Naravo sklepov iz prvega odstavka 384. člena ZPP, zoper katere je revizijo mogoče dopustiti, imajo v postopkih po ZPND le tisti sklepi sodišča druge stopnje, s katerimi je odločeno, da se povzročitelju nasilja skladno z drugim odstavkom 21. člena ZPND izreče časovno neomejen ukrep prepustitve stanovanja žrtvi v izključno uporabo.1 V konkretnem primeru ne gre za navedeno izjemo. Predlog nasprotnega udeleženca za dopustitev revizije se namreč nanaša na odločitev sodišča druge stopnje glede časovno omejenih ukrepov. Ker njegov predlog po pojasnjenem torej ni dovoljen, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

7. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Sklepi Vrhovnega sodišča RS II DoR 238/2023 z dne 5. 7. 2023, II DoR 218/2023 z dne 7. 6. 2023 in Cp 15/2018 z dne 16. 5. 2018.