Jedro

V sodni praksi ni poenoteno stališče o časovnem trenutku, s katerim prične teči obdobje izrečenih ukrepov. V položaju neenotnega stališča sodne prakse in enoznačnega sporočila sodišča, ki se je oprlo na razumno obrazloženo eno od stališč in ki ga je predlagateljica upoštevala, bi bila sankcija z zavrženjem predloga z vidika namena tretjega odstavka 18. člena ZPND in namena zakona kot celote, ki je v varovanju žrtve nasilja, nesprejemljiva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotni udeleženec je dolžan v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti predlagateljičine stroške pritožbenega postopka v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Si56 01100-6370421877, sklic 00800370 14262020 (koda namena: GOVT; namen: plačilo po odločbi Bpp št. 1426/2020) v višini 238,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovora nasprotnega udeleženca zoper sklepa z dne 23. 9. 2021 in z dne 10. 10. 2022 (I. točka izreka), (2) nasprotnemu udeležencu izreklo denarno kazen 1.500 EUR (II. točka izreka) in (3) za primer ponovne kršitve določilo denarno kazen v višini 2.000 EUR (IV. točka izreka).

2. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ugovoroma ugodi ter zavrne predlog za izrek denarne kazni, podrejeno pa, naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sklep z dne 10. 4. 2020 je pritožnik prejel 15. 7. 2020. Najkasneje tedaj je stopil v veljavo. Sporočilo sodišča prve stopnje Policijski postaji A., da je pričel veljati šele 29. 9. 2020, predstavlja hudo kršitev ZPP. Predlog za podaljšanje ukrepov, vložen 14. 9. 2021, je bil zato prepozen.

V sklepu z dne 23. 9. 2021 ni ugotovljen obstoj nasilnih ravnanj. S podajo predloga za izdelavo izvedenskega mnenja zaradi ugotovitve pritožnikove procesne sposobnosti je sodišče grobo kršilo zakon in Ustavo. Preden je odločilo o ugovoru, je z novim sklepom podaljšalo ukrep prepovedi približevanja. Tudi o ugovoru zoper sklep z dne 10.10. 2022 je sodišče odločilo šele po več urgencah. Zaradi neodločanja o ugovorih je bila pritožniku kršena pravica do vložitve pravnega sredstva.

Z odločitvijo o denarni kazni sta bila kršena materialni zakon in ZPP. Ne da bi izvedlo dokazni postopek, je sodišče odločilo, da je pritožnik 6. 11. 2022, 7. 1. 2023 in 8. 1. 2023 hodil okoli hiše v času, ko je bila predlagateljica doma. Ker se sklep ni glasil na to, da se ne sme približati svoji lastnini, in ker je pojasnil, da je prejel obvestilo, da se predlagateljica nahaja v B., je sodišče v dokaz pridobilo le obvestilo PP A., ki sporoča ugotovitve iz razgovora s predlagateljico. Gre za hudo zlorabo sodniške funkcije in hudo kršitev zakonskih in ustavnih določb. Pritožniku je bila izrečena prepoved približevanja predlagateljici, ne pa svoji stanovanjski hiši, ki se ji ni smel približati več kot dve leti in pol. Če bi bil nasilen, situacija gotovo ne bi bila takšna. Je bolnik, ki je preživel kap in raka in živi v gozdu. Nima sredstev za najem stanovanja. V njegovi hiši živijo tuji ljudje, predlagateljica pa večino časa preživi v B. V kazenskem postopku je dokazal, da so v hiši avtomati za prižiganje luči in simulator televizijskega ekrana, kar kaže na to, da je hiša prazna. Ni mogel kršiti prepovedi, če se je približal hiši, ne da bi bilo opazno, da se v hiši nekdo nahaja. Iz policijskega zapisnika izhaja le, da je kršil prepoved približevanja stanovanjski hiši in ne prepoved približevanja predlagateljici.

Postopek po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) je namenjen zavarovanju žrtev in ne maščevanju bivšemu partnerju.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S sklepom z dne 23. 9. 2021 je sodišče do 29. 9. 2022 podaljšalo veljavnost ukrepov, izrečenih v sklepu z dne 10. 4. 2020, in sicer prepustitev stanovanjske hiše v izključno rabo predlagateljici, prepoved vstopa v hišo, prepoved približevanja predlagateljici na 200 m, prepoved navezovanja stikov in vzpostavitve srečanj z njo in prepoved objavljanja osebnih podatkov in informacij o predlagateljici. S sklepom z dne 10. 10. 2022 je sodišče delno ugodilo predlagateljičinemu predlogu in za 12 mesecev od izdaje sklepa nasprotnemu udeležencu prepovedalo približevanje predlagateljici in njenemu delovnemu mestu na razdaljo, krajšo od 200 m, navezovanje stikov in vzpostavitev srečanja z njo ter objavo podatkov o predlagateljici. Z izpodbijanim sklepom je zavrnilo ugovora nasprotnega udeleženca zoper navedena sklepa in nasprotnemu udeležencu zaradi kršitve drugega sklepa izreklo denarno kazen.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je bil predlog za podaljšanje ukrepov, izrečenih s sklepom z dne 10. 4. 2020, vložen prepozno. Po tretjem odstavku 18. člena ZPND se ukrepi zaradi nasilnih dejanj (navedeni v prvem odstavku 18. člena), izrečejo za največ 12 mesecev, žrtev pa lahko poda predlog za podaljšanje njihovega trajanja pred iztekom roka, za katerega je bil ukrep izrečen.

7. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil sklep, s katerim so bili nasprotnemu udeležencu izrečeni 12-mesečni ukrep prepustitve stanovanjske hiše v izključno rabo predlagateljici in drugi zgoraj navedeni ukrepi, izdan 10. 4. 2020, da je bil nasprotnemu udeležencu vročen 15. 7. 2020, da se je ukrep pričel izvrševati 29. 9. 2020 in da je bil predlog za podaljšanje ukrepa vložen 14. 9. 2021. 8. V sodni praksi ni poenoteno stališče o časovnem trenutku, s katerim prične teči obdobje izrečenih ukrepov. V sklepu VSL IV Cp 3121/2015 je zavzeto stališče, da sodna odločba ne more biti izvršljiva, dokler se tisti, ki ga zavezuje, z njo ne seznani in da pred tem izrečeni ukrep predlagatelju še ne nudi varstva. V sklepu VSL IV Cp 2545/2017 je navedeno, da iz narave izrečenih ukrepov izhaja, da je trajanje prepovedi povezano z izpolnitvijo obveznosti prepustitve stanovanja. Šele tedaj začne teči rok trajanja (izvrševanja) teh ukrepov. Sledeč sklepu VSL II Ip 4955/2013 se v primeru neprostovoljne izpolnitve obveznosti rok trajanja ukrepa šteje od oprave izvršilnega dejanja – uspešne deložacije. Nasprotno pa je v sklepu IV Cp 932/2021 zavzeto stališče, da zaradi zaščite žrtve ukrep začne veljati z izdajo sklepa, razen če je v izreku drugače določeno. Po seznanitvi z različnima pogledoma udeležencev o dnevu izteka veljavnosti ukrepov se je pristojna policijska postaja – poleg nje pa tudi predlagateljica – obrnila na sodišče za pojasnilo o izteku izrečenih ukrepov. Sodišče se je odzvalo z odgovorom, da se sledeč odločbi IV Cp 2545/2017 ukrep prepustitve stanovanjske hiše izteče z 29. 9. 2021. 9. V položaju neenotnega stališča sodne prakse in enoznačnega sporočila sodišča, ki se je oprlo na razumno obrazloženo eno od stališč in ki ga je predlagateljica upoštevala, bi bila sankcija z zavrženjem predloga z vidika namena tretjega odstavka 18. člena ZPND in namena zakona kot celote, ki je v varovanju žrtve nasilja, nesprejemljiva.

10. Neutemeljen je očitek, da v sklepu z dne 23. 9. 2021 ni ugotovljen obstoj nasilnih ravnanj. V 11. točki obrazložitve je sodišče opisalo ravnanja, ki jih je ovrednotilo kot zalezovanje in ki ga zakon opredeljuje kot nasilje (drugi odstavek 3. člena ZPND).

11. Sodišče je dolžno ves postopek po uradni dolžnosti paziti, ali imajo udeleženci procesno sposobnost (80. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND). V izpodbijanem sklepu so podani zadostni razlogi za odločitev o preizkusu procesne sposobnosti in hkrati pojasnjeni tudi razlogi, zaradi katerih je prišlo do odložitve odločitve o ugovorih. Očitki o grobih kršitvah zakona in Ustave niso izkazani.

12. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki zoper odločitev o izreku denarne kazni. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec hodil okoli hiše, se skrival v drvarnici v neposredni bližine hiše, se približal predlagateljici na razdaljo, krajšo od 200 m, nekaj časa opazoval predlagateljico z druge strani cestišča in se skrival v bližnjem gozdu. Odločitve je oprlo tako na obvestila Policijske postaje kot tudi na fotografije. Z navedbo, da je dobil obvestilo, da se predlagateljica nahaja v B., pritožnik ne more vzbuditi dvoma o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Do kršitev je prišlo ob različnih dnevih; vsaj enkrat je nasprotni udeleženec prišel v neposredno bližino predlagateljice. Neutemeljena je trditev, da iz obvestil policije izhaja le približevanje hiši, ne pa tudi predlagateljici. Da katerega od dokazov, ki bi potrdili, da ni mogel vedeti za prisotnost predlagateljice v stanovanjski hiši, sodišče ni izvedlo, pa pritožnik (konkretizirano) ne uveljavlja, niti v zvezi s tem ne uveljavlja kršitve postopka. Ne da bi se izrekalo o njihovi relevantnosti, pritožbeno sodišče dodaja, da niso izkazane navedbe, da pritožnik nima sredstev za najem stanovanja in da zato živi v gozdu.

13. Ker niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Po osmem odstavku 22.a člena ZPND sodišče o stroških postopka odloči po prostem preudarku. Ker nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel in ker so razlogi za izvedbo postopka na njegovi strani, je dolžan predlagateljici povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka. Glede na to, da ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, je znesek dolžnih stroškov dolžan plačati v proračun. Ti znašajo 238,92 EUR (320 točk za odgovor na pritožbo po tar. št. 27/7 Odvetniške tarife in 2 % materialnih stroškov (6,4 točke), povečano za 22 % davek na dodano vrednost). Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti temelji na 378. in 299. členu Obligacijskega zakonika.