Jedro

Glede pravice do revizije se na podlagi 39. člena ZPP kot vrednost spornega predmeta upošteva le vrednost glavnega zahtevka, postranske terjatve, kot so obresti, pravdni stroški in pogodbena kazen, pa se pri tem ne upoštevajo.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 420,90 EUR revizijskih stroškov v 15 dneh, sicer tečejo zakonske zamudne obresti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine v bruto višini 12.563,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2006 dalje.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo, da tožniku iz naslova plačila odpravnine v zvezi z njegovo redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izplača 10.645,56 EUR bruto, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska, ki tečejo od 1. 3. 2006 dalje, in stroški postopka. Glede zavrnitve presežka zahtevka je pritožbo zavrnilo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo, s tem, da izrecno opredeli, da revizijo vlaga zoper tisti del pravnomočne sodbe, s katerim je sodišče odločilo, da je tožena stranka od prisojenega zneska 10.645,56 EUR dolžna odvesti davke in prispevke, tožniku pa izplačati odpravnino v neto višini. Navaja, da mu je na podlagi take sodbe tožena stranka dne 6. 4. 2009 nakazala le 8.281,34 EUR, čeprav bi bil ob pravilni sodbi (brez znižanja zneska 10.645,56 EUR za davek in prispevke) skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi upravičen do plačila 14.616,21 EUR. Torej naj bi bil podan zakonski pogoj za vložitev revizije, saj znaša vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe 6.334,87 EUR.

4. V odgovoru na revizijo tožena stranka navaja, da vrednost sporne glavnice ne dosega vrednosti, ki je pogoj za dovoljenost revizije, zamudne obresti pa se pri tem ne upoštevajo. Zato predlaga, da sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrže. Sicer pa navaja, da je bila tožniku prisojena odpravnina na podlagi določb pogodbe o zaposlitvi v zvezi z njegovo odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ne pa na podlagi 109. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Dejansko je tožnik sam tožil na plačilo bruto zneska odpravnine in kolikor je toženka sicer neutemeljeno plačala davek in prispevke, bi predvsem ona lahko zahtevala vrnitev neutemeljeno plačanih dajatev. Zato podredno predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Glede na to, da je bila sodba sodišča prve stopnje izdana pred uveljavitvijo novele ZPP-D s 1. 10. 2008, je bila revizija na podlagi drugega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s 1. točko 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) dovoljena, če bi vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presegala 4.172,93 EUR. Pri tem pa tožena stranka v odgovoru na revizijo utemeljeno navaja, da se glede pravice do revizije na podlagi 39. člena ZPP kot vrednost spornega predmeta upošteva le vrednost glavnega zahtevka, postranske terjatve, kot so obresti, pravdni stroški in pogodbena kazen, pa se pri tem ne upoštevajo.

7. V reviziji sporna glavnica predstavlja razliko med zneskom 10.645,56 EUR in 8.281,34 EUR, torej 2.364,22 EUR. Ker navedeni sporni znesek glavnice ne dosega zakonske meje za dovoljenost revizije, je sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo tožeče stranke kot nedovoljeno zavrglo.

8. Ker je tožena stranka v odgovoru utemeljeno opozorila na dejanske pogoje za dovoljenost revizije in na nerazumno ravnanje tožnika glede na njegov tožbeni zahtevek, ji mora tožnik na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP povrniti stroške odgovora na revizijo, odmerjene po veljavni odvetniški tarifi v znesku 420,90 EUR, za primer zamude z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.