Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Neutemeljeno je prepričanje tožene stranke, da že samo dejstvo konflikta z gosti pomeni, da je bilo obnašanje tožnika neprimerno, saj nesporazum z gosti sam po sebi še ne pomeni nujno neprimernega obnašanja zaposlenih do gostov. Ravno zaradi morebitnih nesporazumov z gosti je tožena stranka sprejela Organizacijsko navodilo 606, ki zaposlenim nalaga, kako postopati v konfliktnih situacijah. Če zaposleni v konflikti situaciji ravna v sladu z navodili, potem mu ni mogoče očitati neprimernega obnašanja do gostov.
Revizija se zavrne.
Tožena stranka mora v 8 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 919,88 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.
1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 12. 2012, ugotovilo da delovno razmerje tožniku pri toženi stranki ni prenehalo in še traja, posledično pa ugodilo zahtevku za reintegracijo in reparacijo. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu krupje. Tožena stranka mu je redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami). Sodišče prve stopnje je presodilo, da je izpodbijana odpoved nezakonita, ker ni izpolnjen pogoj utemeljenega pisnega opozorila iz prvega odstavka 83. člena ZDR. Poleg tega tožena stranka tudi ni dokazala očitka iz odpovedi.
2. Sodišče druge stopnje je po opravljeni pritožbeni obravnavi (prvi odstavek 355. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je zaključek sodišča, da obnašanje tožnika 3. 4. 2012 ni bilo takšno, da bi upravičevalo izdajo pisnega opozorila, protisloven in izrek sodbe v tem delu dejansko nasprotuje razlogom, poleg tega pa so ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, in sicer prvega odstavka 83. člena ZDR v zvezi z tretjo alinejo prvega odstavka 88. člena ZDR. Sodišče se do neprimernega obnašanja tožnika do gostov dne 9. 4. 2012 ni opredelilo. Ravno nepoznavanje pravil igre s strani tožnika je vodilo v spor z gosti. Tudi sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je do konflikta prišlo, torej je bilo obnašanje tožnika neprimerno.
4. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožniku, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.
5. Revizija ni utemeljena.
6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).
7. Tožena stranka je tožniku v pisnem opozorilu z dne 15. 5. 2012 očitala, da se je dne 3. 4. 2012 neprimerno vedel do dveh nadrejenih delavcev (prva kršitev), da se je dne 9. 4. 2012 neprimerno vedel do dveh gostov (druga kršitev) in da se je dne 21. 4. 2012 neprimerno vedel do igralcev (tretja kršitev). Ker je tožnik kljub prejetemu pisnemu opozorilu nadaljeval s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da se je na obveznem izobraževanju od 9. do 11. 10. 2012 nedostojno in neprimerno obnašal do predavateljice ter s svojim ravnanjem in obnašanjem motil izvedbo izobraževanja in ostale prisotne, mu je tožena stranka dne 10. 12. 2012 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga po tretji alineji prvega odstavka 88. člena ZDR. Kršil naj bi določbe 31., 32. in 35. člena ZDR ter določila Organizacijskega navodila tožene stranke 606. 8. Sodišče prve stopnje je presodilo, da prvi in drugi očitek iz pisnega opozorila, ter odpovedni razlog, niso bili utemeljeni, tretji očitek iz pisnega opozorila pa ni bil konkretiziran. Zato je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi.
9. Sodišče druge stopnje je presodilo, da obnašanje tožnika 3. 4. 2012 ni bilo takšno, da bi upravičevalo izdajo pisnega opozorila iz prvega odstavka 83. člena ZDR (prva kršitev). Ugotovilo je, da je tožnik na opozorilo o načinu sedenja res burno reagiral, da je bil zato pozvan v sobo za goste, da je tam z roko udaril po mizi in je pri tem vpil. Vendar je na drugi strani tudi ugotovilo, da nadrejena tožnikovega vedenja v pisarni nista štela za neprimerno obnašanje, temveč za obnašanje, ki je značilno za tožnika, da je v pisarni vladalo sproščeno vzdušje, da nadrejena tožnikovega udarca po mizi v sobi gostiteljev nista štela za ogrožujočega, in da tudi nista zatrjevala, da bi tožnik s tem rušil njuno avtoriteto.
10. Glede na v prejšnji točki navedene dejanske ugotovitve tudi po presoji revizijskega sodišča očitek kršitve pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v pisnem opozorilu, ni utemeljen. Tožniku je bilo v pisnem opozorilu očitano, da naj bi se neprimerno vedel do nadrejenih, kar slednja očitno nista zaznala kot neprimerno oziroma nespoštljivo vedenje. Njegovega obnašanja nista zaznala niti kot ogrožanje avtoritete nadrejenih, ampak kot na sploh značilno za tožnika. Zato sta poudarila, da je bilo vzdušje v sobi sproščeno in so se na koncu mirno razšli. Le ugotovitev, da je tožnik burno odreagiral in udaril po mizi, sama po sebi še ne pomeni neprimernega obnašanja tožnika. Tudi zato, ker je po mizi udaril šele potem, ko je bila njegova zahteva po zvočnem snemanju pogovora zavrnjena, torej je reagiral v kontekstu varovanja svojih pravic. Glede na očitek iz pisnega opozorila je pomembno, kako sta takšno obnašanje dojela nadrejena. Zato pri presoji o neutemeljenosti pisnega opozorila glede prve kršitve sodišče druge stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava.
11. Tožena stranka sodišču druge stopnje očita, da naj bi bili glede prve kršitve razlogi sodbe nejasni in med seboj v nasprotju, vendar očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni utemeljen. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Revizijske navedbe, ki jih tožnik uveljavlja kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka, se dejansko nanašajo na materialnopravno presojo sodišča druge stopnje o utemeljenosti očitka v pisnem opozorilu in pomenijo uveljavljanje revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava, na katerega je bilo odgovorjeno v prejšnji točki.
12. Glede kršitve z dne 9. 4. 2012 je sodišče druge stopnje presodilo, da nepoznavanje pravil igre sicer pomeni kršitev obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, vendar to tožniku v pisnem opozorilu ni bilo očitano, da bi se neprimerno vedel do gostov, pa mu ni bilo dokazano. Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, da se sodišče do odločilnega dejstva neprimernega obnašanja do gostov naj ne bi opredelilo, ni utemeljen.
13. Po prepričanju tožene stranke že samo dejstvo konflikta z gosti pomeni, da je bilo obnašanje tožnika neprimerno, vendar neutemeljeno, saj nesporazum z gosti sam po sebi še ne pomeni nujno neprimernega obnašanja zaposlenih do gostov. Ravno zaradi morebitnih nesporazumov z gosti je tožena stranka sprejela Organizacijsko navodilo 606, ki zaposlenim nalaga, kako postopati v konfliktnih situacijah. Če zaposleni v konflikti situaciji ravna v sladu z navodili, potem mu ni mogoče očitati neprimernega obnašanja do gostov. Tožena stranka tudi meni, da sta nepoznavanje pravil igre in neprimerno obnašanje do gostov v odnosu vzroka in posledice in bi ju moralo sodišče druge stopnje obravnavati povezano in ne ločevati. Iz dejanskih ugotovitev res izhaja, da tožnik pravil igre ni poznal, vendar je bistveno, da neprimerno obnašanje tožnika do gostov ni bilo ugotovljeno, kar tožena stranka spregleda. Nepoznavanje pravil igre je v pisnem opozorilu le omenjeno v izjavi oziroma pritožbi dveh gostov, vendar se opozorilo ne nanaša na to, ampak le na neprimerno vedenje do gostov. To pa ni bilo ugotovljeno. Sodišče druge stopnje je utemeljeno presodilo, da tožena stranka ni dokazala druge kršitve iz pisnega opozorila.
14. Predpogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je, da je bil delavec še preden je storil kršitev, zaradi katere mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, predhodno pisno opozorjen na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja (prvi odstavek 83. člena ZDR). Ker v obravnavani zadevi pogoj utemeljenosti predhodnega pisnega opozorila ni bil izpolnjen, je bila posledično nezakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
15. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.
16. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Tožniku se na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS št. 67/2008 in nadaljnji) priznajo stroški odgovora na revizijo v višini 919,88 EUR, od tega 734,00 EUR nagrade za postopek po tar. št. 3300 in 20,00 EUR materialnih stroškov po tar. št. 6002, skupaj z 22% DDV.