Jedro

Vračilo preveč plačane akontacije davka od dobička pravnih oseb lahko zahteva zavezanec (najkasneje) ob predložitvi davčnega obračuna. Po prvem odstavku 201. člena ZDavP pa davčni zavezanec predloži davčnemu organu davčni obračun do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 3. 11. 2003. Z njo je bila kot neutemeljena zavrnjena pritožba tožeče stranke zoper odločbo Davčnega urada Maribor z dne 4. 11. 1998, s katero je upravni organ prve stopnje odločil, da se zahteva tožeče stranke z dne 3. 6. 1998 za vračilo davka od dobička za leto 1997 zavrne.

2. V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom upravnih organov v izdanih upravnih aktih, tožbene navedbe pa zavrača kot neutemeljene.

3. Tožeča stranka v reviziji (prej pritožbi) uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava ter zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Meni, da zahteva za vračilo ni bila vložena prepozno, saj je s finančno revizijskim poročilom za leto 1997, na podlagi katerega je bilo preplačilo ugotovljeno, razpolagala šele v mesecu maju. Sklicuje se na šest mesečni rok po poteku poslovnega leta iz 53. člen Zakona o gospodarskih družbah – ZGD. Na podlagi navedenega poročila je opravila popravke oziroma spremembe računovodskih izkazov in tako je osnova za izračun davka od dobička pravnih oseb za leto 1997 postala nižja. Zahteva vračilo preveč plačanega davka od dobička pravnih oseb v višini 7.622.232,90 SIT. Meni, da bi moral davčni organ opraviti posebni inšpekcijski pregled, v okviru katerega bi bile obravnavane tudi ugotovitve iz finančno revizijskega poročila. Predlaga, da se reviziji ugodi, izpodbijana sodba pa razveljavi in zadeva vrne v nov postopek oziroma podrejeno, da se izpodbijana sodba pa spremeni tako, da se tožbi ugodi.

4. Odgovor na revizijo (prej pritožbo) ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba po zakonu pogoj za izvršitev pravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba, so pravočasne ter dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba šteje za pravočasno in dovoljeno revizijo po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je Vrhovno sodišče opravilo preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavanem primeru je sporno, ali je bila zahteva tožeče stranke z dne 3. 6. 1998 za vračilo davka od dobička za leto 1997 vložena pravočasno.

9. V drugem odstavku 201. člena ZDavP je med drugim določeno, da vračilo preveč plačane akontacije davka od dobička pravnih oseb lahko zahteva zavezanec ob predložitvi davčnega obračuna ter da davčni organ vrne preveč plačani znesek najkasneje v roku 30 dni od predložitve zahtevka. Ta določba je v povezavi s 198. in nadaljnjimi členi ZDavP, po katerih zavezanec za davek od dobička pravnih oseb sam obračunava in plačuje davek od dobička pravnih oseb za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu. Po prvem odstavku 201. člena ZDavP pa davčni zavezanec predloži davčnemu organu davčni obračun do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

10. Vrhovno sodišče se v obravnavanem primeru strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi lahko tožeča stranka v obravnavanem primeru zmanjšanje osnove za davek od dobička pravnih oseb oziroma vračilo preveč plačanega tovrstnega davka uveljavljala le do poteka roka za vložitev davčnega obračuna. Sprememba oziroma dopolnitev 202. člena ZDavP, ki določa, da je to mogoče storiti tudi še po tem, vse do izdaje odmerne odločbe, je bila uveljavljena šele z 21. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 91/98 - ZDavP-C). ZDavP-C je začel veljati dne 1. 1. 1999, pri čemer je v prehodni določbi 39. člena določil, da se je določba 21. člena uporabljala tudi za odmero davka od dobička pravnih oseb za leto 1998. V obravnavanem primeru pa je šlo za odmero davka za leto 1997, zaradi česar je rok za uveljavljanje zmanjšanja osnove že potekel dne 31. 3. 1998 (prvi odstavek 201. člena ZDavP). Enako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo že v sodbi I Up 984/2001 z dne 9. 9. 2003. Na drugačno odločitev v tej zadevi revizijska trditev, da bi moral davčni organ opraviti izredni inšpekcijski pregled, ne more vplivati, saj se v tem postopku odloča o vračilu davka v zvezi z zahtevo stranke.

11. Vračanje davka od dobička pravnih oseb je urejeno v ZDavP, zato v obravnavanem primeru revizijska navedba, da bi bilo treba za vračilo davka upoštevati šestmesečni rok iz 53. člena ZGD, na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati.

12. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je presodilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti.