Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je od toženke zahteval plačilo zneska 3.005.535,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi iz naslova odškodninske odgovornosti države (26. člen Ustave RS – v nadaljevanju URS) zaradi nepravilnosti v stečajnem postopku. V bistvenem je navedel, da je sodnica opustila dolžni nadzor nad stečajnim upraviteljem in je, med drugim tudi z izdajo sklepov, dopustila, da stečajni upravitelj tožniku ni priznal ločitvene pravice, kot tudi, da je stečajni upravitelj nepremičnino prodal pod tržno vrednostjo. Prav tako je sodišče opustilo vročanje vlog tožniku in mu s tem popolnoma odvzelo pravico sodelovanja v stečajnem postopku. Toženka je ugovarjala, da predpostavke odškodninske odgovornosti niso podane. Sklep in oklic o začetku stečajnega postopka sta bila objavljena na spletni strani AJPES. Tožnik ni priložil nobenih dokazil o obstoju ločitvene pravice za zavarovanje terjatve, v zemljiški knjigi pri nobeni od relevantnih nepremičnin ni bila vpisana hipoteka v korist tožnika, prav tako ni vložil tožbe za ugotovitev obstoja prerekane ločitvene pravice.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženke zahteval plačilo zneska 3.005.535,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 12. 2014 in povrnitev stroškov pravdnega postopka (I. točka izreka). Tožniku je naložilo, da mora toženki povrniti njene stroške pravdnega postopka 5.199,42 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je pravilno stališče, da se državni odvetnici ob prvem pravdnem dejanju ni bilo potrebno izkazati s pooblastilom in da zato ni utemeljen ugovor odsotnosti pooblastila in nepopolnosti vlog, ker je državna odvetnica za zastopanje pooblaščena z zakonom in pooblastila za zastopanje ne potrebuje? 2) Ali ima solidarni porok, ki je podpisnik kreditne pogodbe v obliki notarskega zapisa z banko upnico, isti status ločitvenega upnika, zavarovanega s hipoteko iste nepremičnine, ki je edino premoženje v samem stečaju, kot banka upnica, in mora stečajno sodišče pred prodajo nepremičnine pridobiti njegovo soglasje k prodaji? 3) Ali je pravilen zaključek, da v predmetni zadevi stečajno sodišče ni ravnalo protipravno pri opravljanju nadzora nad stečajnim upraviteljem v zvezi z obstojem ločitvene pravice in prodajo nepremičnin? Če je takšen zaključek pravilen, ali gre za nedopustno pravno praznino? 4) Ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je v zvezi z zaključkom glede prejšnjega vprašanja, zavzelo drugačne razloge kot sodišče prve stopnje, katere je štelo za nepravilne, kršilo tožnikovo pravico do pritožbe iz 25. člena URS?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je njegov predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.c člen ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).