Jedro

V postopkih, v zvezi z naložitvijo plačila sodne takse izdani sklepi, niso sklepi zoper katere bi bila lahko dopuščena revizija.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožniku (ki je bil oproščen plačevanja sodnih taks, v postopku pa je delno uspel in pridobil premoženje, ki presega del takse, ki jo mora plačati) naložilo, da na račun sodišča plača sodni taksi v višini 2.400,90 EUR in 419,10 EUR. Odločilo je tudi, da bo v primeru, če tožnik tega ne bo storil, taksi prisilno izterjalo.

2. Višje sodišče je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je prvo sodno takso znižalo na znesek 1.974,00 EUR. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

3. Tožnik zoper takšen sklep vlaga predlog za dopustitev revizije. Vrhovnemu sodišču dopustitev predlaga zaradi odločitve o vprašanju: „Ali je pogoj za uporabo četrtega odstavka 15. člena ZST-1, da mora stranka, ki je bila oproščena plačila sodnih taks, če v postopku delno uspe in pridobi premoženje, ki presega del takse, in bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, plačati ta del takse - vedno ali mora sodišče presojati tudi (če) splošno premoženjsko stanje zavezanca za plačilo omogoča plačilo predpisane sodne takse, ne da bi bilo zato ogroženo njegovo preživljaje?“

4. Predlog ni dovoljen.

5. V pravdnem postopku je revizija zoper sklep dovoljena le izjemoma - kadar gre za sklep sodišča druge stopnje s katerim se postopek konča (prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). To pomeni, da se z njim pravnomočno konča postopek o glavni stvari, torej o tožbenem zahtevku, ne pa postopek o drugih, vzporednih vprašanjih, o katerih se odloča med postopkom ali po končanem postopku o tožbenem zahtevku.

6. Postopek v zvezi z naložitvijo plačila sodne takse po tretjem odstavku 15. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), je prav takšen, vzporeden, postopek. V njem izdani sklepi zato niso sklepi, zoper katere bi bila revizija dovoljena, kar pomeni, da ne more biti niti dopuščena (drugi odstavek 374. člena ZPP v zvezi s 384. členom ZPP).1 Vrhovno sodišče je zato tožnikov predlog za njeno dopustitev zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

1 Podobno VSRS tudi v odločbah II Ips 294/2009, II Ips 333/2003, II Ips 350/2005, II Ips 158/2010 ter II DoR 180/2014, II DoR 393/2016, III DoR 19/2012.