Jedro

Tožena stranka ni ravnala v nasprotju s tretjim odstavkom 88. člena ZDR, ko zaposlitve na zahtevnejšem delovnem mestu mehatronika ni ponudila tožniku, temveč bolje usposobljenemu sodelavcu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 5. 2. 2007 in za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja ter vrnitev na delo.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da je tožena stranka podala odpoved v zakonskem roku in da je bil, glede na ukinitev tožnikovega delovnega mesta VK avtoelektričarja in novo sistemizacijo delovnih mest, podan utemeljen poslovni razlog ter drugi zakoniti pogoji za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi moralo sodišče upoštevati, da je bila tožniku odpoved podana zaradi dalj časa trajajočega šikaniranja, da je tožena stranka pred leti zaposlila dodatnega avtoelektričarja, ki mu je omogočila dodatno usposabljanje, zato da bi se znebila tožnika, ki mu usposabljanje ni bilo omogočeno. Tožnika je tudi že prej poskušala razporejati na druga neustrezna dela. Tožena stranka ni pojasnila kriterijev za izbiro tožnika med delavci, ki jim je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, in za tožnika ni preverjala možnosti druge zaposlitve. Prav tako sodišče ni prepričljivo ugotovilo, ali je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana res le devetnajstim delavcem, kar je tik pod mejo, nad katero bi morala tožena stranka pripraviti program reševanja presežnih delavcev, in ni prepričljivo ugotovilo obstoja utemeljenega poslovnega razloga. Sodišče bi se moralo opredeliti, ali je bila tožniku odpoved podana iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti. Ker je bila odpoved tožniku vročena šele 20. 2. 2007, je bila podana po poteku 30-dnevnega roka.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožnik bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v reviziji ni določno opredelil. Zato z vidika tega revizijskega razloga sodišče izpodbijane sodbe ni moglo in ni smelo preizkušati.

8. Sodišče je ugotovilo, da je nov akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki, s katerim je bilo ukinjeno tožnikovo delovno mesto, stopil v veljavo z 11. 1. 2007 in da je tožena stranka podala sporno odpoved 5. 2. 2007. Prav tako je ugotovilo, da je bil tožnikov sodelavec na ukinjenem delovnem mestu avtoelektričar – elektronik – diagnostik, ki mu je tožena stranka ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za zahtevnejša dela mehatronika, bolje usposobljen za navedeno delovno mesto in da je obvladal tuj jezik, kar je bilo za zaposlitev na tem delovnem mestu pogoj. Hkrati se je sodišče določno opredelilo, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, ter da je šlo za individualne odpovedi manjšemu številu delavcev, glede na to, da je bilo pri toženi stranki zaposlenih preko 200 delavcev in da tožnik v zvezi z odpovejo pogodbe o zaposlitvi ni bil šikaniran.

9. Kolikor tožnik napada gornje dejanske ugotovitve in kolikor dodatno navaja domnevna ravnanja tožene stranke, ki naj bi kazala na šikaniranje in diskriminacijo, gre za poskus uveljavljanja zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker to ni dovoljen revizijski razlog, sodišče teh revizijskih navedb ni moglo upoštevati.

10. Glede na navedene dejanske ugotovitve sodišča druge in prve stopnje revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišče ni zmotno uporabilo določb 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ko je presodilo, da je bil zaradi ukinitve tožnikovega delovnega mesta podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, da je bila odpoved podana v zakonskem 30-dnevnem subjektivnem roku ter da tožena stranka ni ravnala v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, ko je ob reorganizaciji zaposlitev na zahtevnejšem delovnem mestu mehatronika ponudila bolje usposobljenemu sodelavcu.

11. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.