Jedro

Po Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) je v primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno terjatvijo in hipoteko, prenos hipoteke izključen (četrti odstavek 146. člena SPZ).

Pri maksimalni hipoteki ni akcesornosti med posamezno terjatvijo in hipoteko, temveč obstaja akcesornost med poslovnim razmerjem in maksimalno hipoteko. Če preneha posamezna terjatev znotraj maksimalne hipoteke, ne preneha tudi maksimalna hipoteka. Če se cedira terjatev, ki je zavarovana z maksimalno hipoteko, pa se hipoteka ne prenese na novega upnika niti delno.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v izpodbijanem delu (v delu, ki se nanaša na odločitev iz 2., 3. in 4. točke tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi) in glede stroškov pritožbenega postopka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Oris zadeve in dosedanji potek postopka

1. Pravna prednica tožnice (A., d. d.) je z družbo, katere družbenica je bila toženčeva bivša žena, sklenila več kreditnih pogodb. Toženčeva bivša žena, ki je tudi solidarna porokinja, je na nepremičnini, katere edina zemljiškoknjižna lastnica je tedaj bila, ustanovila maksimalno hipoteko. Hipoteka je bila vknjižena, preden se je na podlagi sodbe (šlo je za skupno premoženje) vknjižil toženec. Pravna prednica tožnice je tožnici odstopila terjatvi iz (le) dveh kreditnih pogodb in nanjo prenesla tudi maksimalno hipoteko. Tožnica sedaj s hipotekarno tožbo od toženca zahteva, da dopusti plačilo terjatve, toženec pa z nasprotno tožbo uveljavlja ničnost pravnih poslov. Toženčeva obveznost torej izhaja iz obveznosti njegove bivše žene. Toženec je hipotekarni dolžnik, ne pa tudi osebni dolžnik. Predmet revizijske presoje je samo nasprotna tožba v delu, ki se nanaša na (ne)veljavnost prenosa maksimalne hipoteke. Sporno je, ali je pravilno stališče o veljavnosti prenosa maksimalne hipoteke.

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora toženec kot hipotekarni dolžnik priznati, da je tožnica upravičena zahtevati poplačilo terjatve 45.296,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 11. 2021 in 12.963,25 EUR kapitaliziranih obresti ter stroškov sodnega postopka, vse do najvišjega zneska 79.500 EUR, iz solastniškega deleža 1/2 nepremičnine ID znak parcela ... ter dopustiti plačilo terjatve s prodajo solastniškega deleža (I. točka izreka). Kar je tožnica zahtevala več (upravičenost zahtevati poplačilo terjatve v višjem znesku), je zavrnilo (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, da se ugotovi 1) ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve, sklenjenega v notarskem zapisu SV ... z dne 31. 5. 2013, 2) ničnost cesijske pogodbe — pogodbe o potrditvi odstopa terjatev iz naslova kreditnih pogodb, št. ... z dne 27. 9. 2012 in št. ... z dne 31. 5. 2013 v delu, v katerem se nanaša na prenos maksimalne hipoteke, 3) ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim je bil izrecno in nepogojno dovoljen prenos maksimalne hipoteke na 1/2 deležu nepremičnine na tožnico, 4) neveljavnost vknjižbe maksimalne hipoteke na tožnico in njen izbris ter 5) neveljavnost vpisa maksimalne hipoteke upnice — pravne prednice tožnice (III. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (IV. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek pod I. točko izreka. Posledično je spremenilo tudi IV. točko izreka in odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pravdnega postopka. Sicer je toženčevo pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

Dejanski okvir spora

4. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili naslednja dejstva:

− pravna prednica tožnice (A., d. d.) je z družbo B., d. o. o., kot kreditojemalko in C. C. kot solidarno porokinjo 27. 9. 2012 sklenila kreditno pogodbo, št. ... , na podlagi katere je pravna prednica tožnice kot kreditodajalka kreditojemalki dala revolving kredit v višini 60.000 EUR, na podlagi katerega je kreditojemalka v okviru navedenega zneska opravila poljubno število delnih oziroma vnovičnih črpanj kredita, kreditojemalka in solidarna porokinja pa sta se zavezali navedeni kredit, skupaj z vsemi stroški in obrestmi vrniti najkasneje do 1. 10. 2013;

− pravna prednica tožnice, kreditojemalka in solidarna porokinja so 29. 5. 2013 sklenile še dodatek št. 1 k navedeni kreditni pogodbi, s katerim so znesek revolving kredita znižale na 45.000 EUR in podaljšale rok vračila do 1. 7. 2014. S tem dodatkom so se tudi dogovorile, da je tožničina terjatev po kreditni pogodbi in dodatku zavarovana z maksimalno hipoteko v znesku 112.500 EUR. Maksimalna hipoteka je bila v korist pravne prednice tožnice ustanovljena na podlagi notarskega zapisa SV ... z dne 31. 5. 2013 na nepremičnini, parcela ..., in je v zemljiško knjigo vpisana z ID pravice .... Navedena hipoteka je v zemljiško knjigo vpisana z učinkom od 31. 5. 2013 dalje;

− kreditojemalka in solidarna porokinja C. C. svoje obveznosti po kreditni pogodbi in dodatku do dogovorjenega dne 1. 7. 2014 nista poravnali;

− nad kreditojemalko je bil 25. 4. 2014 začet stečajni postopek, zato je pravna prednica tožnice svojo terjatev uveljavljala le zoper solidarno porokinjo C. C.;

− pravna prednica tožnice je svojo terjatev zoper solidarno porokinjo C. C. uveljavljala s tožbo z dne 5. 2. 2015 v pravdnem postopku P 281/2015-I Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je solidarni porokinji C. C. naložilo, da mora pravni prednici tožnice iz naslova kreditne pogodbe št. ... plačati 51.058,59 EUR z obrestmi, poleg tega ji je naložilo tudi, da je pravna prednica tožnice upravičena zahtevati poplačilo te terjatve iz nepremičnine parcela ... ter da ji mora v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 1.798,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 5. 2015 dalje. Navedena sodba je pravnomočna in izvršljiva. Toženec v tem pravdnem postopku ni sodeloval;

− v trenutku vložitve obravnavane tožbe je bila solidarna porokinja C. C. v postopku osebnega stečaja in lastnica nepremičnine parcela ... le do 1/2. Lastnik druge polovice nepremičnine parcela ... je toženec, ki je njen bivši mož. Toženec se je kot lastnik v zemljiško knjigo vknjižil na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 2126/2014 z dne 29. 1. 2016, in sicer z učinkom od 14. 10. 2014;

− toženec ni dokazal, da je bila pravna prednica tožnice (A., d. d.) v slabi veri, torej da je vedela, da gre pri zastavljeni nepremičnini za skupno premoženje toženca in njegove bivše žene.

Razlogi sodišča prve stopnje glede veljavnosti prenosa maksimalne hipoteke

5. Po presoji sodišča prve stopnje bi bil odstop od pravila iz četrtega odstavka 146. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) utemeljen le v primeru prenosa celotne pogodbe ali če bi bila z maksimalno hipoteko zavarovana le ena terjatev oziroma če bi prišlo do prenosa vseh z maksimalno hipoteko zavarovanih terjatev. Maksimalna hipoteka varuje vse (obstoječe, bodoče in pogojne) terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja med upnikom in dolžnikom in katerih višina v trenutku ustanovitve hipoteke ni določena. Njen smisel ni v varovanju posamezne terjatve, ki iz tega razmerja izvira. Iz pogodbe o potrditvi odstopa, ki sta jo sklenili pravna prednica tožnice (A., d. d.) in tožnica, izhaja, da je pravna prednica tožnice prenesla na tožnico terjatvi iz naslova kreditne pogodbe št. ... z dne 27. 9. 2012 in kreditne pogodbe št. ... z dne 31. 5. 2013. Iz točke 2 pogodbe o potrditvi odstopa izhaja, da je pravna prednica tožnice izrecno izjavila, da so bile vse terjatve, ki so zavarovane z maksimalno hipoteko, prenesene na tožnico in nobena druga terjatev ni zavarovana s to hipoteko. Ker toženec ni izkazal, da je situacija drugačna, kot izhaja iz pogodbe o potrditvi odstopa, je štelo, da sta bili z maksimalno hipoteko zavarovani samo terjatvi po kreditnih pogodbah z dne 27. 9. 2012 in z dne 31. 5. 2013. Ker sta bili s pravne prednice tožnice na tožnico preneseni obe terjatvi, ki sta bili zavarovani z maksimalno hipoteko, in med njima ni drugih terjatev, ki bi bile zavarovane s to maksimalno hipoteko, pogodba o potrditvi prenosa terjatev ni nična. Zato tudi ni nično zemljiškoknjižno dovolilo A., d. d., overjeno 22. 3. 2018, s katerim je ta izrecno in brezpogojno dovolila prenos maksimalne hipoteke v korist tožnice na nepremični ID znak: parcela ... pod ID pravice ....

Razlogi sodišča druge stopnje glede veljavnosti prenosa maksimalne hipoteke

6. Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da toženčeve pritožbene navedbe o neprenosljivosti maksimalne hipoteke niso utemeljene. Navedlo je, da SPZ besedno nerodno določa, da je prenos maksimalne hipoteke izključen. To pravilo po novejših stališčih teorije in sodne prakse le pove, da se s prenosom posamezne terjatve na novega upnika ne prenese maksimalna hipoteka kot varovalna stvarna pravica. Ne izključuje pa splošnega pravila, po katerem s prenosom terjatve na novega upnika preide (se prenese) posamična hipoteka, ki je nastala (znotraj maksimalne hipoteke) v zavarovanje te terjatve. Ko iz poslovnega razmerja, zavarovanega z maksimalno hipoteko, nastane posamična terjatev, znotraj maksimalne hipoteke nastane (navadna) hipoteka v zavarovanje te terjatev. Tudi glede na namen določbe (ki je v varstvu upnika, ki je pridobil maksimalno hipoteko), se zdi takšna razlaga pravilna. Prenos hipoteke torej ni ničen.

Dopustitev revizije

7. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec predlagal dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 18/2024 z dne 17. 4. 2024 predlogu za dopustitev revizije (delno) ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna odločitev, da je veljaven prenos maksimalne hipoteke.

Povzetek revizijskih navedb

8. Toženec je po sklepu o dopustitvi revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da iz drugega odstavka 6. člena dodatka št. 1 h kreditni pogodbi z dne 27. 9. 2012 izhaja, da maksimalna hipoteka ni ustanovljena s to kreditno pogodbo in dodatkom, temveč je ustanovljena z notarskim zapisom SV ... z dne 31. 5. 2013 in je namenjena zavarovanju vseh morebitnih terjatev iz poslovnega razmerja družbe B., d. o. o., z A., d. d., ne le za zavarovanje iz kreditne pogodbe z dne 27. 9. 2012. Poudarja, da je bila maksimalna hipoteka dogovorjena za zavarovanje vseh poslovnih razmerij A., d. d., z družbo B., d. o. o., in da je A., d. d., v stečajnem postopku prijavila skupni znesek terjatev v višini 315.356,77 EUR, ki so bile s sklepom o končni razdelitvi Okrožnega sodišča v Ljubljani St 3631/2016 z dne 29. 5. 2019 v celoti priznane kot zavarovane ločitvene pravice ravno na podlagi edine še obstoječe v zemljiško knjigo vpisane maksimalne hipoteke v višini 112.500 EUR na nepremičnini ID znak: parcela ..., vpisane pod ID pravice .... Od skupnega zneska terjatev A., d. d., v višini 315.356,77 EUR je tožnica pridobila le del teh terjatev na podlagi pogodbe o potrditvi odstopa, sklenjene med A., d. d., in tožnico, in ne celotnega razmerja ali vseh terjatev med A., d. d., in C. C.. Navedeno pomeni, da je v konkretnem primeru A., d. d., na tožnico prenesla le del terjatev, zavarovanih z maksimalno hipoteko, in da do prenosa celotnega upniško-dolžniškega razmerja ni prišlo. V nadaljevanju toženec pojasnjuje vsebino četrtega odstavka 146. člena SPZ.

Navaja, da iz Poročevalca DZ št. 27/2002 z dne 19. 3. 2002 (stran 50) izhaja, da se razlog za vključitev četrtega odstavka 148. člena (sedaj 146. člena) SPZ glasi: "Glede na naravo maksimalne hipoteke ("odprtost" zavarovanja), je tudi nujno z novim četrtim odstavkom izključiti konkurenco upnikov v istem vrstnem redu, do katere bi lahko prišlo ob prenosu posamezne terjatve." Zakonodajalčev namen je torej izrecno izključiti prenos v vseh primerih, v katerih bi lahko prišlo do konkurence med upniki ter preprečitev takšne konkurence. Konkretni primer je očiten primer nastanka konkurence med upniki (v konkretnem primeru dveh upnikov A., d. d., in tožnice), katere izključitvi je namenjena določba četrtega odstavka 146. člena SPZ. Zaradi narave maksimalne hipoteke, s katero se lahko zavaruje posamezna terjatev ali terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja, katerih višina v trenutku ustanovitve hipoteke ni določena, je položaj realnega dolžnika pri maksimalni hipoteki bistveno drugačen od položaja realnega dolžnika pri navadni hipoteki. Zato je v primerih, v katerih se ne prenese celotno osnovno razmerje, iz katerega izvira maksimalna hipoteka, skladno z namensko razlago (zakonodajalca) četrtega odstavka 146. člena SPZ, nedopustno dovoliti prenos maksimalne hipoteke. Toženec sodišču druge stopnje očita, da se napačno sklicuje na pravno teorijo (ki jo v reviziji tudi obširno povzema) in sodno prakso, saj vsebine, ki jo navaja, v njih ni. Stališče, da četrti odstavek 146. člena SPZ ne izključuje prenosa posamične hipoteke, ki je nastala znotraj maksimalne hipoteke v zavarovanje te terjatve, je absurdno, saj v vsakem primeru privede do konkurence prejšnjega in novega upnika. Prepoved prenosa maksimalne hipoteke ni namenjena "varstvu upnika, ki je pridobil hipoteko", kot je zmotno stališče sodišča druge stopnje, temveč kvečjemu varuje prejšnjega upnika ali hipotekarnega dolžnika. Poudarja, da v konkretnem primeru ni prišlo do prenosa posamične hipoteke znotraj maksimalne hipoteke (ker to po slovenski pravni ureditvi ni mogoče), temveč je bila prenesena izključno in samo maksimalna hipoteka z izrecnim zemljiškoknjižnim dovolilom za njen prenos, ki je bil tudi izveden, čeprav je to po določbi 146. člena SPZ prepovedano. Zato v konkretnem primeru prenos maksimalne hipoteke ni veljaven. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi ugodi v celoti (s stroškovno posledico), podrejeno pa, da sodbi razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

9.Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

Meje revizijskega preizkusa

10.Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu in glede tistega konkretnega vprašanja, glede katerega je bila revizija dopuščena. Zato se do zatrjevane kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP Vrhovno sodišče ne opredeljuje.

Presoja utemeljenosti revizije

11.Revizija je utemeljena.

Materialnopravno izhodišče za presojo

12.Maksimalna hipoteka (kot podvrsta hipoteke) je urejena v prvem odstavku 146. členu SPZ, ki jo določa kot hipoteko, s katero se določi najvišji znesek, do katerega za zavarovane terjatve jamči nepremičnina. Z maksimalno hipoteko se lahko zavaruje posamezna terjatev ali terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja, katerih višina v trenutku ustanovitve hipoteke ni določena (drugi odstavek 146. člena SPZ). Maksimalna hipoteka je po svoji vsebini torej oblika knjižne zastavne pravice, ki omogoča zastavnemu upniku, da si zagotovi tudi zavarovanje terjatev, ki bodo šele nastale in ob ustanovitvi zavarovanja (po višini) še niso znane.

13.SPZ v četrtem odstavku 146. člena izrecno določa, da je v primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, prenos hipoteke izključen. Ker gre pri maksimalni hipoteki za t. i. "odprtost" zavarovanja, je bil zakonodajalčev namen te določbe izključitev konkurence upnikov v istem vrstnem redu, do katere bi lahko prišlo ob prenosu posamezne terjatve. To pomeni, da ko nastane posamezna terjatev iz poslovnega razmerja, zavarovanega z maksimalno hipoteko, ne nastane posamezna navadna hipoteka (znotraj maksimalne hipoteke), kot se zavzema novejša teorija. Če bi ob nastanku vsake nove terjatve samodejno nastala tudi nova navadna hipoteka, bi to lahko privedlo do konkurence med prvotnim in novim upnikom. Prav to je zakonodajalec želel preprečiti s četrtim odstavkom 146. člena SPZ. Pri maksimalni hipoteki torej ni akcesornosti med posamezno terjatvijo in hipoteko, temveč obstaja akcesornost med poslovnim razmerjem in maksimalno hipoteko. Če preneha posamezna terjatev znotraj maksimalne hipoteke, ne preneha tudi maksimalna hipoteka. Če se cedira terjatev, ki je zavarovana z maksimalno hipoteko, pa se hipoteka ne prenese na novega upnika niti delno.

14.To je bistveno sporočilo četrtega odstavka 146. člena SPZ. Gre za izjemo (lex specialis) od splošnega pravila 148. člena SPZ, v skladu s katerim (navadna) hipoteka - če ni dogovorjeno drugače - sledi terjatvi.

15.Nadaljnje vprašanje je, ali je maksimalno hipoteko mogoče cedirati s posebno pogodbo. Tega četrti odstavek 146. člena SPZ izrecno ne prepoveduje, vendar omejitve narekujejo notranje značilnosti maksimalne hipoteke. Maksimalna hipoteka se ne sme cepiti, saj bi cepitev zaobšla zgoraj opisani namen pravila iz četrtega odstavka 146. člena SPZ. Drugi učinek, ki se mu moramo nujno izogniti, je, da bi prenesena maksimalna hipoteka služila zavarovanju novo nastalih terjatev v razmerju med hipotekarnim dolžnikom in novim hipotekarnim upnikom. Na takšno zavarovanje namreč hipotekarni dolžnik ni nikoli pristal.

16.Maksimalna hipoteka se torej lahko prenese le, če novi upnik z dolžnikovim soglasjem prevzame celotno pravno razmerje, ki je podlaga za nastanek terjatve.

17.Poseben položaj nastopi, če se upniško-dolžniško razmerje skrči na eno samo (ali nekaj) terjatev in se temeljno razmerje med zastavnim upnikom in glavnim dolžnikom konča ter je vsem udeležencem jasno, da nove terjatve iz tega razmerja več ne bodo nastale - v tem primeru se maksimalna hipoteka zameji na preostalo terjatev. V vseh drugih primerih je prenos maksimalne hipoteke izključen.

Presoja okoliščin konkretnega primera

18.Vrhovno sodišče ugotavlja, da sodišče druge stopnje zaradi napačne materialnopravne presoje maksimalne hipoteke oziroma njenih posledic, v primeru, ko gre za prenos terjatev na novega upnika, ni izčrpalo toženčeve pritožbe oziroma se ni opredelilo do toženčevih pritožbenih navedb, s katerimi izpodbija pravno odločilne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. O tem torej izpodbijana sodba zaradi nepravilne uporabe četrtega odstavka 146. člena SPZ nima razlogov.

Odgovor na dopuščeno vprašanje, odločitev o reviziji ter napotki za nadaljnje sojenje

19.Toženčeva revizija je torej utemeljena, zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu, ki se nanaša na veljavnost prenosa maksimalne hipoteke (gre za odločitev o nasprotni tožbi v 2., 3. in 4. točki tožbenega zahtevka), v skladu z drugim odstavkom 380. člena ZPP razveljavilo, posledično je razveljavilo tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka.

Sodišče druge stopnje bo moralo v novem sojenju ugotoviti, koliko maksimalnih hipotek je bilo ustanovljenih na parceli ..., za katero razmerje je bila posamezna od njih ustanovljena ter iz katerega razmerja izvira posamezna terjatev, nato pa preveriti s pritožbo izpodbijani zaključek sodišča prve stopnje, da so bile v zvezi s sporno hipoteko prenesene vse terjatve, ki so bile zavarovane z njo. Sodišče druge stopnje namreč tega ni ugotavljalo, saj je zavzelo materialnopravno zmotno stališče, da ni izključeno splošno pravilo, po katerem s prenosom terjatve na novega upnika lahko preide posamična hipoteka, ki je nastala (znotraj in poleg maksimalne hipoteke) v zavarovanje te terjatve.

Odločitev o stroških revizijskega postopka

Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Sestava senata in glasovanje

Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sodbe. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

Op. št. (1): Vse revizijske navedbe, ki te presegajo oziroma jim nasprotujejo, so zato neupoštevne.

Op. št. (2): Nekaj mesecev oziroma ko bo začel delovati lokal tožencev na Selanovem trgu, kar se je zgodilo v letu 1993; poleg tega je tožnik že pred zapisom potrdila z dne 16. 1. 1995 od tožencev večkrat zahteval vrnitev posojila.