Jedro

Dokazila o kvalificiranosti pooblaščenca morajo biti priložena pritožbi. Če niso, sodišče pritožbo takoj zavrže in ne postopa kot je predpisano za postopek pred okrožnim sodiščem v prvem odstavku 88. člena ZPP. Toženkini očitki v predlogu ne morejo pomeniti bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožnici plačati odškodnino v višini 4.899,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

2. Pritožbeno sodišče je zavrglo toženkino pritožbo kot nedovoljeno, ker jo je vložila po pooblaščenki, ki ni zatrjevala, da ima opravljen pravniški državi izpit. 3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča toženka vlaga predlog za dopustitev revizije. Predlogu prilaga potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Navaja, da je ista pooblaščenka toženko zastopala že v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki ni zahtevalo dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, čeprav je pogoj za zastopanje pred okrožnim sodiščem enak kot pred višjim sodiščem. Zato je toženka ves čas postopka na prvi stopnji zaupala, da je priloženo pooblastilo ustrezno. Če je pritožbeno sodišče dvomilo, ali pooblaščenka izpolnjuje pogoj iz tretjega odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP), torej da je opravila pravniški državni izpit, bi jo moralo pozvati k predložitvi potrdila oziroma pogledati v javne evidence Ministrstva za pravosodje. Toženka se sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Mariboru v zadevi I Cpg 378/2005 in na odločbe Vrhovnega sodišča v zadevah X Ips 717/2006, II Ips 205/2008 in X Ips 706/2007. 4. Predlog ni utemeljen.

5. V 367.b členu (Ur. l. RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP) so postavljene stroge zahteve za vsebinsko izdelavo predloga za dopustitev revizije. Tako mora stranka zatrjevane kršitve opisati natančno in konkretno in tudi izkazati, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki presega okvire konkretne zadeve, ali pa, da je s kršitvijo določb pravdnega postopka prišlo do takšnega posega v temeljna procesna jamstva, da je zaradi tega ogrožena pravna varnost. 6. Toženka je bila v pravnem pouku sodbe sodišča prve stopnje opozorjena, da mora, v primeru vložitve pritožbe po pooblaščencu, ta pooblaščenec biti odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom (prvi odstavek 89. člen ZPP). Drugi odstavek 89. člena ZPP določa, da sodišče kot nedovoljeno zavrže pritožbo, ki je vložena po pooblaščencu, ki ni oseba z navedenimi kvalifikacijami. Dokazila o kvalificiranosti pooblaščenca pa morajo biti priložena pritožbi. Če niso, sodišče pritožbo takoj zavrže in ne postopa kot je predpisano za postopek pred okrožnim sodiščem v prvem odstavku 88. člena ZPP (torej pritožniku ne naloži, da v določenem roku imenuje pooblaščenca v skladu z navedeno določbo ali izjavi, da se bo zastopal sam).(1)

7. Iz navedenega izhaja, da toženkini očitki v predlogu ne morejo pomeniti bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

8. Prav tako odločbe Vrhovnega sodišča, na katere se toženka sklicuje v predlogu, niso primerljive z obravnavanim primerom. Ne nanašajo se namreč na vlagatelja pritožbe, temveč na laičnega revidenta, ki ga je revizijsko sodišče pozvalo, da revizijo dopolni tako, da predloži dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu ali jo vloži po pooblaščencu, ki je odvetnik. Zadeve so neprimerljive, ker revident s pravnim poukom ni poučen o pogoju za vložitev revizije, poleg tega so bile odločbe izdane pred uveljavitvijo 367č. člena ZPP, ki določa, da sodišče vlogo zavrže, če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona. Iz citirane sodbe Višjega sodišča v Mariboru pa niti ne izhaja, da toženka pritožbi ni predložila dokazila o tem, da ima opravljen pravniški državni izpit. 9. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo.

Op. št. (1): Glej Galič, A., Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list: GV Založba, 2005, str. 380.