Jedro

Stranki, ki ji je bila vročitev opravljena po določbah o nadomestni vročitvi, pa nato za vročitev dejansko ni zvedela, tudi morebiti zato, ker se je pošiljka izgubila, mora biti omogočena vrnitev v prejšnje stanje.

Obrazložitev

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

O B R A Z L O Ž I T E V Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in vrnilo pravdo v fazo pred iztekom roka za odgovor na tožbo.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep v celoti razveljavi ali podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Opozarja na nesporno dejstvo, da je pooblaščenka za sprejem poštnih pošiljk prejela sporno pošiljko, toženec pa je na zaslišanju potrdil, da je veljal običaj, da se pošta za toženca in njegovo ženo pušča na mizi v kuhinji. Meni, da je s potrditvijo takšnega načina vročanja toženec pristal tudi na morebitne negativne posledice. S trenutkom, ko je D. S. položila pošto na mizo tožene stranke, je vsa nevarnost naključnega uničenja ali izgube pošte prešla na toženo stranko. Nesporazumi v družini niso bili tako močni, da bi pri tožencu vzbudili nezaupanje do te mere, da bi pooblaščenki preklical pooblastilo. D. S. se vzdržuje aktivnega sodelovanja pri sporih v družini in ji gredo ti na živce. Kot zanimivo označuje dejstvo, da je v konkretnem primeru prvič prišlo do izgube pošiljke, poleg tega pa ni jasno, kako bi lahko D. S. vedela, da se sodna pošiljka nanaša na konkreten spor. Meni, da toženec ni dokazal, da je bil tri dni na izletu, sicer pa bi kljub temu imel dovolj časa za odgovor na tožbo.

Pritožba je bila vročena tožencu, ki nanjo odgovarja in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrne, tožeči stranki pa naloži povrnitev pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je predlogu toženca za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo, ker je štelo, da je rok za vložitev odgovora na tožbo in narok zamudil iz opravičenih razlogov in mu ni mogoče očitati, da je kriv za neopravljena procesna dejanja. Sledilo je izpovedi toženca, da sodne pošiljke ni prejel in ugotovilo, da ga D. S. na došlo sodno pošiljko ni opozorila, čeprav bi kot pooblaščenka morala poskrbeti za dejansko izročitev; ne glede na to, da natančnih navodil glede dejanske izročitve pošiljk med pooblaščenko in tožencem ni bilo. Sodišče druge stopnje se z navedenimi razlogi strinja in se nanje tudi sklicuje. Stranki, kateri je bila vročitev opravljena po določbah o nadomestni vročitvi, pa nato za vročitev dejansko ni zvedela, lahko tudi zato, ker se je pošiljka izgubila, mora biti omogočena vrnitev v prejšnje stanje (Ude in drugi: Pravdni postopek, Ur. l. in GV, 2005, 1. knjiga, str. 488-494).

Toženec je s svojo izpovedbo in tudi ravnanji po tem, ko mu je sin povedal, da je zamudil na narok (nemudoma je na sodišču vpogledal v spis), s stopnjo verjetnosti dokazal, da sporne pošiljke ni prejel. Toženčevo ravnanje negira pritožbeno trditev, da se je vročitvi izogibal. Ne gre zanemariti dejstva, da je za obe pravdni stranki pošiljki sprejela ista oseba, kar pušča dvom v dejansko izročitev s strani pooblaščenke; ne glede na to, da se je pooblaščenka družinskih sporov izogibala. V času vročanja sporne pošiljke od toženca ni bilo mogoče pričakovati povečane skrbnosti pri pregledovanju pošiljk, saj za pravdo ni vedel. Pritožbenim navedbam, da je s položitvijo pisemske pošiljke na pult nevarnost uničenja stvari prešla na toženca, zato ni mogoče slediti.

Ob odsotnosti drugih pritožbenih razlogov je sodišče druge stopnje opravilo še uradni preizkus, ki je pokazal, da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, zagrešilo pa tudi ni kakšne od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP , na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) . Ker v pritožbi uveljavljani niti uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka.

Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije stroške pritožbenega postopka. Enako toženec sam krije stroške odgovora na pritožbo, ker ne gre za potrebne stroške, saj z navedbami v odgovoru ni prispeval k razjasnitvi zadeve (155. člen ZPP).