Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: kršitve 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter glede vprašanja kršitve pravice do izjave v zvezi s pritožbenim zatrjevanjem neprerekanja dejstev v okoliščinah konkretnega primera; kršitve 8. člena ZPP v zvezi z ugotovitvijo sodišča, da je zakoniti zastopnik tožene stranke povedal, da je toženkin pogodbeni partner E. grajal le zamudo del, ne pa slabega varjenja; kršitve določb pravdnega postopka v zvezi s pritožbenim očitkom o nasprotju med ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je iz fotografij mogoče že z laičnim poznavanjem oceniti, da so vari izrazito nekvalitetni, ter ugotovitvijo, da toženi stranki ni uspelo dokazati, da delo ni bilo opravljeno v skladu s pravili stroke; ali je kljub temu, da je naročnik (tožena stranka) na napake opozarjal že tekom izvajanja del in je bil podizvajalec (tožeča stranka) z njimi seznanjen, treba napake po končanju posla znova grajati.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: kršitve 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter glede vprašanja kršitve pravice do izjave v zvezi s pritožbenim zatrjevanjem neprerekanja dejstev v okoliščinah konkretnega primera; kršitve 8. člena ZPP v zvezi z ugotovitvijo sodišča, da je zakoniti zastopnik tožene stranke povedal, da je toženkin pogodbeni partner E. grajal le zamudo del, ne pa slabega varjenja; kršitve določb pravdnega postopka v zvezi s pritožbenim očitkom o nasprotju med ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je iz fotografij mogoče že z laičnim poznavanjem oceniti, da so vari izrazito nekvalitetni, ter ugotovitvijo, da toženi stranki ni uspelo dokazati, da delo ni bilo opravljeno v skladu s pravili stroke; ali je kljub temu, da je naročnik (tožena stranka) na napake opozarjal že tekom izvajanja del in je bil podizvajalec (tožeča stranka) z njimi seznanjen, treba napake po končanju posla znova grajati.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstoji terjatev, s katero je tožeča stranka zahtevala plačilo za opravljeno delo po podjemni pogodbi (10.684,00 EUR z zamudnimi obrestmi). Nasprotno je ugotovilo, da terjatev na plačilo materiala ne obstoji (2.868,52 EUR z zamudnimi obrestmi) in je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. Potem, ko je ugotovilo, da ne obstojijo v pobot uveljavljane terjatve tožene stranke do tožeče stranke (55.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi, 42.500,00 EUR z zamudnimi obrestmi, 600,00 EUR z zamudnimi obrestmi), je naložilo, da tožena stranka (v sodbi očitno pomotoma tožeča) plača tožeči stranki (v sodbi očitno pomotoma toženi) znesek 10.684,00 EUR z zamudnimi obrestmi. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. V njem med drugim izpostavlja vprašanje, ali je stranka dolžna dokazovati tudi dejstva, ki jih nasprotna stranka obrazloženo ne prereka, in je treba glede teh dejstev izvajati dokazni postopek. V tem okviru izpostavlja stališče sodišča druge stopnje, da navedb tožene stranke o eni izmed treh terjatev, uveljavljanih v pobot, ni bilo mogoče preveriti (kljub obstoju računa) in da je zato, kljub temu, da je tožeča stranka le pavšalno prerekala navedbe tožene stranke, odločitev sodišča prve stopnje, da v pobot uveljavljana terjatev ne obstoji, pravilna. Stališče sodišča druge stopnje naj bi odstopalo od sodne prakse Vrhovnega sodišča (II Ips 30/2006 z dne 13. 3. 2008, II Ips 222/2011 z dne 8. 10. 2011 ter II Ips 498/2003 z dne 9. 9. 2004). Glede preostalih dveh terjatev tožene stranke, uveljavljanih v pobot, tožena stranka izpostavlja, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na njene pritožbene navedbe, da tožeča stranka trditev v zvezi s škodo ni prerekala.

3. V nadaljevanju predloga tožena stranka opozarja na selektivno upoštevanje izpovedb, med drugim glede ugotovitve sodišča prve stopnje, da je zakoniti zastopnik tožene stranke povedal, da je toženkin pogodbeni partner E. grajal le zamudo del, ne pa slabega varjenja. Izpostavlja preostale elemente izpovedbe, ki naj bi ostali prezrti (na primer glede pogodbene kazni zaradi nekvalitetno opravljenih del). V zvezi s pritožbenim očitkom o nasprotju med ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je iz fotografij mogoče že z laičnim poznavanjem oceniti, da so vari izrazito nekvalitetni, ter ugotovitvijo, da toženi stranki ni uspelo dokazati, da delo ni bilo opravljeno v skladu s pravili stroke, tožena stranka zatrjuje, da sodišče druge stopnje nanj ni odgovorilo oziroma je njegova obrazložitev nejasna.

4. Tožena stranka v predlogu med drugim izpostavlja tudi stališče sodišča druge stopnje, da pravočasnega grajanja napak ne morejo nadomestiti trditve o nezadovoljstvu z delom tožeče stranke med izvajanjem del. Tožena stranka meni, da takšno stališče predstavlja nepravilno uporabo določb Obligacijskega zakonika (OZ) o odgovornosti podjemnika za napake (633., 635. in 636. člen OZ) ter opozarja na sodno prakso Vrhovnega sodišča (II Ips 329/99 z dne 13. 1. 2000, II Ips 162/2010 z dne 8. 9. 2011).

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa, obstajajo pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zato je revizijo glede teh vprašanj dopustilo.