Jedro

Ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je sicer nezakonita, ni mogoče uvrstiti v nobenega od primerov iz 8. točke prvega odstavka 19. člena ZZZPB.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi, št. 210-1-252/2010-9900-1383-Rb z dne 23. 6. 2010 in št. 210-04-4062-2010/3 z dne 13. 5. 2010, s katerima je tožena stranka zavrnila tožnikovo zahtevo za priznanje nadomestila za čas brezposelnosti. Tožniku je priznalo pravico do nadomestila od 1. 2. 2010 dalje in toženi stranki naložilo, naj v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe odloči o višini, trajanju in zakonskih zamudnih obrestih. Ugotovilo je, da je tožnik ostal brez zaposlitve iz poslovnega razloga na podlagi ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato toženi stranki dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno, na kateri podlagi mu je prenehalo delovno razmerje, ni mogel dostaviti.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožnik je ob podaji zahteve za nadomestilo toženko posebej opozoril na težave, ki jih ima z delodajalcem, konkretno s tem, da mu ta ob odpovedi ni izročil dokumentov. Ker mu je delovno razmerje prenehalo brez njegove volje ali krivde in ni podan noben od primerov iz prvega odstavka 19. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljevanju ZZZPB, Ur. l. RS, št. 5/91 in naslednji), je tožnik do nadomestila upravičen.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je pravočasno revizijo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo določbo 8. točke prvega odstavka 19. člena ZZZPB, saj po tej določbi pravice do nadomestila ne more uveljaviti zavarovanec, ki mu je pogodba o zaposlitvi prenehala iz neutemeljenih razlogov iz 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), če ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva. Tožena stranka lahko pogojuje pravico do nadomestila za čas brezposelnosti v skladu s to določbo tudi od zavarovanca, ki mu je delovno razmerje prenehalo brez pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Le te ne more nadomestiti ugotovitev sodišča, da je tožniku delovno razmerje prenehalo iz poslovnega razloga. Priznanje pravice takemu zavarovancu bi pomenilo diskriminacijo v primerjavi z zavarovanci, ki so varovane kategorije in niso zahtevali sodnega varstva. Zato predlaga spremembo izpodbijane sodbe in sodbe sodišča prve stopnje ter zavrnitev zahtevka.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Revizija sicer utemeljeno opozarja, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ni pisna, nezakonita. Vendar pa ni mogoče slediti njeni nadaljnji argumentaciji, da je tako odpoved mogoče uvrstiti med odpovedi iz neutemeljenih razlogov iz 89. člena ZDR. Ta določba taksativno našteva odpovedne razloge, ki so neutemeljeni že po zakonu samem, kar pomeni, da je odpoved, podana iz teh razlogov, nezakonita. Odpoved, ki je nezakonita iz drugih razlogov (npr. kot v konkretnem primeru ustna odpoved), ni odpoved iz neutemeljenega razloga po 89. členu ZDR.

7. Sodišče druge stopnje ni zmotno uporabilo določbe 8. točke prvega odstavka 19. člena ZZZPB in z odločitvijo tudi ni postavilo tožnika v ugodnejši položaj v primerjavi z zavarovanci, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana kot varovanim kategorijam delavcev (iz 113, 115., 116 in 117. člena ZDR). Te kategorije delavcev pred odpovedjo varuje zakon, zato je pogojevanje priznanja nadomestila z uveljavljanjem sodnega varstva utemeljeno. Za druge nezakonite odpovedi ZZZPB tega pogoja ne predpisuje. Predpisoval ga je ZZZPB, veljaven pred novelo iz leta 2006 (Ur. l. RS, št. 79/2006), medtem ko ZZZPB, veljaven v spornem obdobju (26. 2. 2010, ko je tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice), kroga primerov, v katerih zavarovanec ne more uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, ne določa več tako široko. Po 8. točki prvega odstavka 19. člena ZZZPB zavarovanec ne more uveljaviti pravice do nadomestila za čas brezposelnosti, če mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi v nasprotju z 89., 113., 115., 116. in 117. členom ZDR. Ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je sicer nezakonita, ni mogoče uvrstiti v nobenega od citiranih primerov.

8. Ker ni podan z revizijo uveljavljan razlog, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.