Jedro

Zahtevi po podpisanosti pritožbe ni zadoščeno že s tem, da so v glavi pritožbe navedeni podatki pooblaščenca oziroma da so vsebovani na njegovem dopisnem papirju.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Celju (v nadaljevanju Upravno sodišče), je z izpodbijanim sklepom v okviru predhodnega preizkusa na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo, ki jo je tožnica vložila zoper sklep Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, območne enote Maribor, št. 06182-1643/2017-40 z dne 30. 8. 2021. 2. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper izpodbijani sklep vložila pritožbo po pooblaščenki, ki je odvetnica.

_K I. točki izreka_

3. Pritožba je nepopolna.

4. Po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače. 5. Pritožnikov podpis je obligatorna sestavina pritožbe (4. točka 335. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Če pritožba ni podpisana, je nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP).

6. Pritožničina pooblaščenka je vložila pravočasno pritožbo, ki ni niti podpisana niti opremljena z njenim žigom.

7. ZPP primerov, ko naj bi stranke po pomoti vložile nepodpisano pritožbo, posebej ne ureja.1

8. Strogost določila prvega odstavka 346. člena ZPP, ki sankcionira nepodpisanost pritožbe ne glede na razlog, zaradi katerega je pritožba nepodpisana, je omiljena s šestim odstavkom 324. člena ZPP, ki med drugim določa, da sodišče v pravnem pouku o pritožbi navede rok za vložitev pritožbe in opozorilo, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.

9. Ustavno sodišče se je v odločbi U-I-8/10 z dne 3. 6. 2010 že izreklo, da takšna ureditev ne posega v pravico stranke do pravnega sredstva, ampak je s tem, kot tudi z nekaterimi drugimi procesnimi določili, predpisan zgolj način izvrševanja te človekove pravice.

10. Ker je podpis pritožbe nujna obligatorna (formalna) zahteva, ki jo mora stranka izpolniti, da doseže njeno obravnavo, prej navedena procesna določila po presoji Vrhovnega sodišča ne dopuščajo tako široke razlage, da je zahtevi po podpisanosti pritožbe zadoščeno že s tem, da so v glavi pritožbe navedeni podatki pooblaščenca oziroma da so vsebovani na njegovem dopisnem papirju. 2

11. Prav takšna pa je tudi situacija v obravnavanem primeru. Kljub temu, da je bila pritožnica v pravnem pouku izpodbijanega sklepa seznanjena z obveznimi sestavinami pritožbe in posebej opozorjena, da sodišče pritožbo, če ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zavrže, ne da bi vložnika pozivalo, naj jo popravi ali dopolni, je namreč po pooblaščeni odvetnici, na papirju, na katerem so sicer vsebovani podatki pooblaščenke, vložila nepodpisano in nežigosano pritožbo.

12. Vrhovno sodišče je zato ni pozvalo k odpravi pomanjkljivosti, ampak je pritožbo na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP kot nepopolno zavrglo.

_**K II. točki izreka**_

13. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Prim. s sklepom VSRS II Ips 319/2015 z dne 15. 9. 2016. 2 Ibidem.