Jedro

Predlog, v katerem toženci le grajajo materialnopravna naziranja v pravnomočni sodbi, sicer pa obrazloženo ne zatrjujejo odstopa od sodne prakse, niti da prakse Vrhovnega sodišča ne bi bilo, ne vsebuje sestavin, zahtevanih z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnici, ki sta hčerki in dedinji upravičenca do denacionalizacije, sta v tej pravdi zatrjevali, da je bilo z menjalno pogodbo med prvo toženo stranko in drugim tožencem ter nadalje z darilno pogodbo med drugim tožencem na eni ter tretjim in četrtim tožencem na drugi strani razpolagano v nasprotju z 88. členom Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Ker je predmet obeh pogodb bila nepremičnina, za katero velja dolžnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku, sta tožnici terjali ugotovitev ničnosti obeh pogodb in izbris na njunih podlagah opravljenih vpisov v zemljiški knjigi.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevkom tožnic v bistvenih delih ugodilo, sodišče druge stopnje pa je pritožbo (le) drugega, tretjega in četrtega toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Na sporna pravna vprašanja je odgovorilo po treh vsebinsko ločenih sklopih obrazložitve svoje sodbe.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje so drugi, tretji in četrti toženec vložili predlog za dopustitev revizije, v katerem obširno polemizirajo s stališči iz obrazložitve sodbe pritožbenega sodišča, slednjemu pa očitajo tudi bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) z obrazložitvijo, da se ni opredelilo do njihovih trditev o umanjkanju pravnega interesa tožnic za vložitev ugotovitvene tožbe.

4. Predlog ni popoln.

5. Predlagatelji kljub obširni obrazložitvi predloga niso zadostili formalnim zahtevam o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije iz določbe četrtega odstavka 367. b člena ZPP. O vseh za njih spornih vprašanjih, ki jih problematizirajo in ponovno načenjajo v predlogu (ki je po vsebini v bistvu primerljiv z revizijo), so bila v sodni praksi Vrhovnega sodišča že zavzeta stališča, na katera so bili napoteni tudi že v razlogih sodbe sodišča druge stopnje, medtem ko je polemiziranje z ugotovitvami iz drugega sklopa razlogov pritožbenega sodišča le izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Predlog, v katerem toženci le grajajo materialnopravna naziranja (očitek procesne kršitve je očitno neutemeljen) v pravnomočni sodbi, sicer pa obrazloženo ne zatrjujejo odstopa od sodne prakse, niti da prakse Vrhovnega sodišča ne bi bilo (v predlogu ni sklicevanja na konkretne judikate Vrhovnega sodišča, priloženi pa mu tudi niso judikati, ki bi kazali na neenotnost sodne prakse višjih sodišč), torej ne vsebuje sestavin, zahtevanih z že navedeno določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP in ga je zato bilo treba na podlagi določbe šestega odstavka 367. b člena istega zakona zavreči.