Jedro

V predlogu za dopustitev revizije je tožeča stranka sicer navedla, da naj bi vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znašala 10.000 EUR, vendar stranka, zaradi varstva načela kontradiktornosti, ne more šele v postopku s predlogom o dopustitvi revizije enostransko navesti vrednosti spornega predmeta. Vrhovno sodišče je zato štelo, da tožeča stranka ni izkazala, da bi pravočasno in v kontradiktornem postopku navedla vrednost spornega predmeta, zato je revizija nedovoljena, kar pa pomeni, da je revizijsko sodišče tudi dopustiti ne more.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je od sodišča zahtevala, naj primarno ugotovi, da v korist vsakokratnega lastnika zemljišča parc. št. 376/1 k.o. ..., last tožeče stranke, obstaja služnostna pravica hoje in voženj z vsemi motornimi vozili za potrebe nadzora, vzdrževanja in obnove električnega vodovoda po parc. št. 1084/3 k.o. ..., ki je last tožene stranke. Zahtevala je tudi, naj ugotovi, da v njeno korist obstaja služnostna pravica napeljave, obratovanja, nadzora, vzdrževanja in obnove električnega daljnovoda na parc. št. 1104/10 in 1104/5 k.o. ..., ki sta last tožene stranke. Od sodišča je zahtevala, naj tožencu naloži, da mora opustiti vsakršno poseganje v navedene služnostne pravice, še posebej prepoved voženj po parc. št. 1084/3 k.o. ... in preprečevanje vzdrževalnih posegov na parc. št. 1082, 1083/5, 1105/2 in 1105/3 k.o. ... Podrejeno je tožeča stranka od sodišča zahtevala, naj tožencu naloži, da je dolžan v petnajstih dneh dopustiti dostop do električnega daljnovoda in tudi njegovo vzdrževanje.

2. Sodišče prve stopnje je oba primarna in podrejeni zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje pa je potrdilo le odločitev o zavrnitvi zahtevka, da obstaja služnostna pravica hoje in voženj z vsemi motornimi vozili za potrebe nadzora električnega vodovoda po parc. št. 1084/3 k.o. ... in da je tožena stranka dolžna opustiti vsakršno poseganje v to pravico. V preostalem pa je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Zoper odločitev o zavrnitvi njene pritožbe tožeča stranka predlaga dopustitev revizije.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Vlagatelj izrednega pravnega sredstva je dolžan izkazati obstoj pogojev za njegovo dovoljenost. Med drugim mora pravilno označiti in ustrezno utemeljiti vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Revizijo je namreč mogoče (ob izpolnjenih še drugih zakonsko predvidenih pogojih) dopustiti le, če omenjena vrednost presega 2.000 EUR in če ne presega 40.000 EUR (drugi in četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6. Iz predloga za dopustitev revizije kakor tudi iz priloženih sodb sodišč prve in druge stopnje ne izhaja, da bi tožeča stranka kadarkoli v pravdnem postopku opredelila vrednost spornega predmeta. Nenavedba vrednosti spornega predmeta ima za posledico, da nobena od strank nima pravice do revizije (prim. Pravno mnenje VS RS z dne 16. 12. 1993, objavljeno v poročilu VS RS, št. 2/93, str. 12). V predlogu za dopustitev revizije je tožeča stranka sicer navedla, da naj bi vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znašala 10.000 EUR, vendar stranka, zaradi varstva načela kontradiktornosti, ne more šele v postopku s predlogom o dopustitvi revizije enostransko navesti vrednosti spornega predmeta. Vrhovno sodišče je zato štelo, da tožeča stranka ni izkazala, da bi pravočasno in v kontradiktornem postopku navedla vrednost spornega predmeta, zato je revizija nedovoljena, kar pa pomeni, da je revizijsko sodišče tudi dopustiti ne more. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrglo.