Jedro

Revizijska trditev, češ da gre za spor za obstoj pravice, ki ga je treba presojati po SZ in po ZSR, ne vpliva na pravico do revizije. Tožnica hoče uveljaviti pravico, ki jo je omogočil SZ, ki pravico do uporabe stanovanja obravnava kot premoženjsko pravico. Sklicevanje na določbe ZSR niso odločilne, ker se tožbeni zahtevek ne nanaša na ugotovitev stanovanjske pravice ali pravice do uporabe stanovanja, za katerega je bila po drugem odstavku 111. člena ZNP sicer omogočena revizija, ki pa v obravnavanem primeru ne pride v poštev.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da morajo toženke skleniti pogodbo o prodaji stanovanja v Ljubljani, ki obsega dve sobi, kuhinjo, predsobo, kopalnico z wc, v skupni izmeri 50,08 m2, ki je bilo ocenjeno na 783.253 tolarjev, in sicer po določbah Stanovanjskega zakona za ceno 313.301 tolarjev. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala nakup drugega enakovrednega stanovanja za enako ceno. Proti sodbi se je tožnica pritožila, toda sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi pritožbenega sodišča, s katero je postala pravnomočna prvostopenjska sodba, je tožnica pravočasno vložila revizijo. Meni, da je revizija dovoljena ne glede na vrednost spornega predmeta, ker gre za vprašanje pravice, ki jo daje zakon, pri čemer je treba presojati vprašanja tako po Stanovanjskem zakonu, kot po prej veljavnem Zakonu o stanovanjskih razmerjih. Navaja, da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo in predlaga spremembo sodb, tako da revizijsko sodišče ugodi primarnemu ali podrejenemu tožbenemu zahtevku. Razlaga, da stanovanje, ki ga zaseda, nikoli ni bilo hišniško in da niti tožnica, niti njena prednica B. nista bili hišnici. Tožnica je bila čistilka, zaposlena pri Stanovanjskem podjetju Ljubljana in je plačevala stanarino Občini Ljubljana Center. Zato zahteva odkup stanovanja, v katerem stanuje. Med pravdo je sicer postavila podrejeni tožbeni zahtevek, ki pa ne temelji na različni dejanski ali pravni podlagi, saj gre pri obeh tožbenih zahtevkih za rešitev njenega stanovanjskega problema.

Revizija ni dovoljena.

Po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 12/03-2/04) je dovoljena revizija proti pravnomočni sodbi, izdani na drugi stopnji, če v premoženjskih sporih vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev; ali če gre za spor o prvič določeni preživnini ali njeni ukinitvi, za spor iz avtorske pravice ali za spor, ki se nanaša na varstvo in uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme ali varstvo konkurence.

V obravnavanem primeru gre za premoženjski spor, saj tožnica želi pridobiti premoženje. V skladu s 44. členom ZPP je v tožbi navedla znesek 313.000 tolarjev, kar ustreza kupnini, ki jo je pripravljena plačati. Ta znesek pa ne presega 1.000.000 tolarjev, kolikor znaša revizijski prag, zato v tem delu revizija ni dovoljena. Nedovoljena pa je tudi v delu, v katerem tožnica izpodbija odločitev o naknadno uveljavljanem podrejenem tožbenem zahtevku za sklenitev kupne pogodbe za drugo primerno stanovanje. Tožnica ob tej spremembi tožbe ni ocenila vrednosti podrejenega tožbenega zahtevka in si zato v tem delu tudi ni zagotovila pravice do revizije. Nedovoljeno revizijo po 377. členu ZPP revizijsko sodišče zavrže, če tega ni storilo že sodišče prve stopnje (374. člen ZPP).

Revizijska trditev, češ da gre za spor za obstoj pravice, ki ga je treba presojati po Stanovanjskem zakonu (SZ, Uradni list RS, št. 18/91 do 69/03) in po Zakonu o stanovanjskih razmerjih, ne vpliva na pravico do revizije. Tožnica hoče uveljaviti pravico, ki jo je omogočil SZ, ki pravico do uporabe stanovanja obravnava kot premoženjsko pravico. Sklicevanje na določbe Zakona o stanovanjskih razmerjih niso odločilne, ker se tožbeni zahtevek ne nanaša na ugotovitev stanovanjske pravice ali pravice do uporabe stanovanja, za katerega je bila po drugem odstavku 111. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Uradni list SRS, št. 30/86-RS, št. 55/92) sicer omogočena revizija, ki pa v obravnavanem primeru ne pride v poštev.

Ker je sodišče zavrglo revizijo, ni obravnavalo predloga za povrnitev stroškov revizije.