Jedro

Določbo prvega odstavka 21. člena ZKZ-UPB1 je mogoče razumeti zgolj tako, da mora sprejemnik ponudbe o svojem sprejemu vselej obvestiti ponudnika in upravno enoto. Ponudnika je dolžan obvestiti tako, da mu pošlje pisno obvestilo priporočeno s povratnico. Upravno enoto pa lahko obvesti bodisi s priporočeno pošiljko, bodisi ji obvestilo izroči neposredno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je v tožbi zahteval, da mora toženka kot prodajalka z njim skleniti pogodbo za prodajo kmetijskega zemljišča in mu izstaviti listino, na podlagi katere se bo lahko kot lastnik vknjižil v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Pritožbeno sodišče je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga revizijo zaradi kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Nižji sodišči sta zmotno uporabili prvi odstavek 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 55/2003, v nadaljevanju ZKZ-UPB1), po katerem mora tisti, ki želi sprejeti ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, bodisi obvestilo o sprejemu ponudbe poslati priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti bodisi obvestilo o sprejemu vložiti neposredno pri upravni enoti. Nižji sodišči sta to določbo razlagali v nasprotju z drugim odstavkom 21. člena ZKZ-UPB1. Ta določa, da upravna enota po poteku roka za sprejem ponudbe obvesti prodajalca o tem, kdo je sprejel ponudbo. Poleg tega nižji sodišči nista odgovorili na pritožbene navedbe, da je toženka že pred potekom roka za sprejem ponudbe zvedela za tožnikov sprejem ponudbe.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Nižji sodišči sta materialnopravno pravilno razlagali prvi odstavek 21. člena ZKZ-UPB1. To določbo je mogoče razumeti zgolj tako, da mora sprejemnik ponudbe o svojem sprejemu vselej obvestiti ponudnika in upravno enoto. Ponudnika je dolžan obvestiti tako, da mu pošlje pisno obvestilo priporočeno s povratnico. Upravno enoto pa lahko obvesti s priporočeno pošiljko ali ji obvestilo izroči neposredno. Drugačna razlaga (da je mogoče z neposredno izročitvijo upravni enoti nadomestiti obvestilo ponudniku) ne bi bila smiselna, saj iz citirane določbe nedvomno izhaja zakonodajalčev namen, da morata v roku za sprejem ponudbe obvestilo o sprejemu prejeti tako ponudnik kot upravna enota. Takšna razlaga tudi ni v nasprotju z drugim odstavkom 21. člena ZKZ-UPB1, ki določa, da upravna enota po preteku roka za sprejem ponudbe obvesti vse sprejemnike ponudbe in prodajalca o tem, kdo je v roku sprejel ponudbo. Namen drugega odstavka je namreč seznanjenje ponudnika s tistimi, ki izpolnjujejo pogoje za veljaven sprejem ponudbe. Ponudnik mora biti namreč obveščen tudi o tem, kdo je obvestilo o sprejemu pravočasno vložil na upravno enoto.

7. Očitek, da je pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni odgovorilo na vse tožnikove pritožbene navedbe, je neutemeljen. Za presojo v tem primeru je odločilno, ali je tožnik izpolnil enega od formalnih pogojev za veljaven sprejem ponudbe po 21. členu ZKZ-UPB1, torej, ali je poslal obvestilo o sprejemu ponudbe ponudniku s priporočeno pošiljko. Zato so pritožbene navedbe v zvezi s tem, kdaj je toženka dejansko izvedela za tožnikov sprejem ponudbe, v tem primeru nepomembne in pritožbenemu sodišču nanje ni bilo treba odgovarjati.

8. Ker revizijski razlogi niso utemeljeni, je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).