- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sodba I Ips 44/96
ECLI:SI:VSRS:1996:I.IPS.44.96 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Oškodovanec kot tožilec ni oseba, ki bi imela po zakonu pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.
Izrek
Zahteva oškodovanca kot tožilca F.Ž. za varstvo zakonitosti se kot nedovoljena zavrže.
Obrazložitev
Z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom je bila zavržena obtožnica, ki jo je dne 26.9.1995 vložil oškodovanec kot tožilec F.Ž. zoper obd. A.L. zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 2. odstavku 325. člena KZ.
Zoper navedeni pravnomočen sklep je oškodovanec kot tožilec po svojem pooblaščencu dne 13.2.1996 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja kršitev kazenskega zakona in kršitev določbe 144. člena zakona o kazenskem postopku (ZKP) in predlaga, da vrhovno sodišče spremeni izpodbijani sklep.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena .
Po določbi 1. odstavka 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti le državni tožilec RS, obsojenec in njegov zagovornik, po obsojenčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti še osebe iz 2. odstavka 367. člena ZKP. Oškodovanec kot tožilec torej ni oseba, ki bi imela po zakonu pravico vložiti navedeno izredno pravno sredstvo. Zato bi moral zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil oškodovanec kot tožilec F.Ž., kot nedovoljeno zavreči že predsednik senata sodišča prve stopnje (2. odstavek 422. člena ZKP). Ker tega ni storil, je zahtevo zavrglo vrhovno sodišče (2. odstavek 423. člena ZKP).