Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je navedla, da se je dne 8. 6. 2018 poškodovala pri padcu po stopnicah. Predmetne stopnice so v lasti Mestne občine Ljubljane, ki je imela v času škodnega dogodka zavarovano odgovornost pri toženi stranki. Tožeča stranka je navedla, da je podana odgovornost tožene stranke, saj je njen zavarovanec opustil dolžnost nujnega vzdrževanja stopnic, ki so bile kritičnega dne močno odkrušene, premalo zavarovane in izdelane iz materiala, ki je popolnoma drsno neustrezen, prav tako pa niso bile izdelane v skladu s predpisi. Zaradi takšnega stanja tožena stranka odgovarja zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja. Zaradi padca je tožeča stranka utrpela tako premoženjsko kot nepremoženjsko škodo, katero je tožena stranka dolžna povrniti.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati odškodnino v znesku 22.881,36 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 21. 6. 2019 dalje do plačila (I. točka izreka), da se v presežku tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne (II. točka izreka) in da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 59,45 % stroškov pravdnega postopka, tožeča stranka pa toženi stranki 40,55 % stroškov pravdnega postopka.

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo ter ugodilo toženkini in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je v celoti zavrnilo tožnikov zahtevek. Zaključilo je, da je plato in stik s stopnicami ustrezal pravnemu standardu normalno pohodne površine. Območje, kjer je prišlo do padca je bilo osvetljeno, dvignjen rob stopnišča je bil dobro viden in ni bil prekrit ali na kakršenkoli drug način slabše viden. Skladno s sodno prakso Vrhovnega sodišča je mogoče zaključiti, da bi povprečno pazljiv pešec opazil tako oviro in se ji brez težav izognil. Tožnikovo stališče o tem, da je bilo stopnišče neustrezno glede na gradbene standarde je nerelevantno, saj ni podana vzročna zveza med neustreznostjo stopnic in samim padcem. Padec se je zgodil pred stopniščem, in sicer med platojem in začetkom zgornje stopnice.

4. Zoper to sodbo tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanj:

1. Ali je odločitev sodišča druge stopnje, da kljub nesporni ugotovitvi izvedenca gradbene stroke, da stopnice ne ustrezajo zahtevam iz Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj1, protipravnost, kot predpostavko odškodninske odgovornosti, ugotavlja z uporabo standarda normalne pohodne površine, materialnopravno pravilna?

2. Ali je odločitev sodišča druge stopnje glede tega, da zgornja stopnica, dejansko dvignjena za cca 2 cm od tlakovane površine, ob majavosti za od 1 do 2 mm, pri čemer so stopnice v celoti poškodovane in potrebne obnove hkrati pa višina in globina stopnic ne ustreza dopustnemu odstopanju 6 mm glede na določbe Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih objektov in stanovanj, predstavlja normalno pohodno površino, materialnopravno pravilna?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku,1 v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.