Jedro

Vprašanje razlage pogodbe je vprašanje pravilne uporabe materialnega (pogodbenega) prava.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Obravnavani postopek se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati prvi toženki 194.468,27 EUR, drugi toženki pa 410.033,65 EUR. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

4. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da sodbo sodišča druge stopnje razveljavi ter zadevo „vrne v novo določanje sodišču druge oz. prve stopnje“.

5. Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je pravna prednica tožnic, nekdanja Občina ..., s pravnim prednikom tožene stranka P. p.o., sklenila pogodbo o vlaganju v telefonsko omrežje v Občini ... (v nadaljevanju: Pogodba), s katero je v dela po tej pogodbi vložila 500.000 DEM v tolarski protivrednosti kot nepovratno vlaganje, s tem, da se ta znesek lahko pretvori v posojilo, če se v določenem času poviša cena telefonskega impulza, in sicer za isti odstotek, za kakršnega se poviša cena impulza. Cena impulza se je v tistem obdobju povišala za 260%. Zato sta sodišči nižjih stopenj razsodili, da se je celoten znesek vlaganj spremenil v posojilo, ki ga mora posojilojemalec vrniti z zamudnimi obrestmi vred. Višino terjatve je sodišče prve stopnje ugotovilo s pomočjo izvedenca, upoštevalo nepravilno obračunavanje obresti od zamudnih obresti in prenehanje njihovega teka, ko so dosegle glavnico. Tako je ugotovilo, da znaša dolg posojilojemalca skupaj 604.501,92 EUR.

O razlogih za neutemeljenost revizije

8. Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi Pogodbe o razdružitvi premoženja bivše Občine ... ugotovili tudi to, da sta tožnici pravni naslednici nekdanje Občine ... Na podlagi iste pogodbe sta ugotovili tudi to, kako sta se novi občini dogovorili o delitvi sredstev, o katerih teče ta gospodarski spor. Na tej podlagi sta prisodili vsaki od tožnic njej pripadajoči delež terjatve, čeprav sta tožnici tožbo vložili kot solidarni upnici. S tem po prepričanju revizijskega sodišča nista kršili načela dispozitivnosti iz 2. člena ZPP in tožnicama nista prisodili nekaj drugega kot sta zahtevali. Vsaki od tožnic sta namreč prisodili le nekaj manj kot je zahtevala. Z revizijo zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

9. Tožbeni zahtevek v tej zadevi temelji na pogodbi, ki sta jo prostovoljno sklenili pravna prednica tožnic in pravni prednik toženke (pravno nasledstvo na strani tožene stranke ni sporno). Zato je vse razmišljanje tožene strank o zgrešeni pasivni legitimaciji v zvezi s predpisi, zlasti z Zakonom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (ZVVJTO) pravno zmotno. Bistveno je, da taka pogodba, kot sta jo sklenila pravna prednika pravdnih strank, nikakor ni bila prepovedana, zato jo mora tožena stranka izpolniti.

10. Tudi glede ugovora zastaranja sta napadeni sodbi pravilni in zakoniti. Kršitev načela materialnega pravdnega vodstva v zvezi z obravnavanjem tega ugovora tožena stranka prvič uveljavlja šele v reviziji. Ker je to kršitev pojmovno mogoče storiti le v postopku na prvi stopnji, to pomeni uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP pred sodiščem prve stopnje, kar pa ni dovoljen revizijski razlog (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP).

11. Vprašanje razlage pogodbe je vprašanje pravilne uporabe materialnega (pogodbenega) prava. Sodišče prve in druge stopnje sta pravilno razložili določbe V. člena v zvezi s IV. členom Pogodbe, iz katerih dovolj jasno izhaja, v kakšnem primeru se nepovratno vlaganje spremeni v posojilo, in da za to ni potrebno skleniti aneksa k Pogodbi. O tem imata obe sodbi prepričljive razloge. Za pravilno uporabo in razlago tega vprašanje nista pomembni stališči sodišča prve stopnje o spremenjenih okoliščinah niti pritožbenega sodišča o tvegani ali aleatorni pogodbi. Zato do zmotne uporabe materialnega prava, ki jo v tem pogledu uveljavlja revident, ni prišlo.

12. Kolikor revident napada izpodbijani sodbi glede višine tožbenega zahtevka in njene ugotovitve s pomočjo izvedenca, se v bistvu spušča v dokazno oceno izvedenskega mnenja, kar ne more biti predmet preizkusa sodb v revizijskem postopku (tretji odstavek 370. člena ZPP). Nikakor pa v kontekstu revizijskih navedb v zvezi z ugotavljanjem višine zahtevka ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

13. Uveljavljani revizijski razlogi torej niso podani, zato je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

14. V skladu z določbo prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo, da tožena stranka sama trpi svoje stroške za revizijo.