Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in mesečno preživnino 280,00 EUR, ki jo je moral na podlagi sodne poravnave z dne 29. 1. 2013 plačevati za svojo hči - toženko, znižalo na 255,00 EUR (I. točka izreka). V preostalem delu, tožnik je zahteval znižanje na 80,00 EUR, je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je o stroških postopka (III. točka izreka). Obrazložilo je, da se tožnikove zmožnosti niso bistveno spremenile niti se niso bistveno znižale toženkine potrebe, ugotovilo pa je izboljšanje zmožnosti toženkine matere in to izboljšanje upoštevalo. Med drugim je obrazložilo, da je tožnik mlad in zdrav in da je sam s svojim ravnanjem povzročil, da so se njegove pridobitne zmožnosti znižale. Glede na prejemke bi si lahko ustvaril prihranke. Sodišče je presodilo, da še vedno dejansko prejema prihodke od družbe A., d. o. o., katere direktor je njegov oče. Dejansko ni izgubil zaposlitve, prejema plačo preko žene B. B. ter premoženje skriva. Ni si aktivno iskal zaposlitve že od leta 2016. Živi razkošno, poročil se je v Festivalni dvorani, smuča, obiskuje evropske prestolnice, dopustuje na gliserju. Njegovo zadolževanje je posledica njegovih ravnanj.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Odločilo je o stroških postopka (II. točka izreka).

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede naslednjih vprašanj, ki bi naj bila pomembna: Ali se pri preživninski obveznosti staršev morajo upoštevati tudi socialni transferji in drugi dohodki, in sicer redna socialna pomoč, izredna socialna pomoč, subvencija stanovanja, otroški dodatek, jubilejne nagrade delodajalca, večletni dohodek matere in se ti prihodki štejejo med prihodke družine preživljanca ki preživlja mld. otroke oz. se za določene transferje (npr. subvencijo stanovanja) znižajo potrebni stroški povezani s preživljanjem ml. otroka? Ali se pri določanju preživnine za ml. otroke lahko upoštevajo potencialne zmožnosti osebe, da poveča dohodek in kakšni so pogoji glede določanja teh zmožnosti, ali je pri tem potrebno izhajati iz dejanskih zmožnosti ustvarjanja dohodka in dejanskega dohodka tožnika? Ali mora sodišče pri določanju preživnine upoštevati, da je preživljanski zavezanec upravičenec do brezplačne pravne pomoči, zadolžen in da njegov povprečen dohodek v zadnjih 8 letih ne dosega višine minimalne plače in ali lahko kljub temu sodišče dosodi preživnino, ki je višja od dohodka zavezanca za plačilo preživnine? Ali sodišče lahko oz. more upoštevati sodno določeno preživnino drugih otrok v družinskih skupnosti starša pri katerem živijo otroci ali ne oz. primerljivih preživnin staršev, kjer je eden od staršev brezposeln? Ali lahko sodišče upošteva dohodke sorodnikov preživninskega zavezanca pri odmeri preživnine?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožeče stranke zavrnilo.

6. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).