Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

I. Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek za zahtevanih 18.774,75 EUR, s sodbo pa toženki naložilo, da plača tožniku odškodnino v znesku 65.958,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2017 v petih obrokih, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznega obroka dalje do plačila (II. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (III. točka izreka). Sklenilo je še, da je toženka dolžna povrniti tožniku 73,27 % njenih pravdnih stroškov, tožnik pa toženki 26,73 % njenih stroškov, in da bo o višini stroškov odločeno po pravnomočnosti odločitve (IV. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je pritožbama delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v točkah II in IV izreka spremenilo tako, da se njen izrek pravilno glasi:

"II. tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki denarno odškodnino v znesku 3.950 EUR in zakonske zamudne obresti od navedenega zneska od 19. 6. 2017 do plačila, vendar največ do višine prisojene glavnice. Denarna odškodnina se izplača v štirih obrokih in sicer:

- prvi obrok v višini 1.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2017 do plačila, vendar največ do višine prisojene glavnice, z zapadlostjo v plačilo v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe,

- drugi obrok v višini 983,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2017 do plačila, vendar največ do višine prisojene glavnice, z zapadlostjo v plačilo eno leto po zapadlosti prvega obroka,

- tretji obrok v višini 983,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2017 do plačila, vendar največ do višine prisojene glavnice, z zapadlostjo v plačilo eno leto po zapadlosti prejšnjega obroka,

- četrti obrok v višini 983,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2017 do plačila, vendar največ do višine prisojene glavnice, z zapadlostjo v plačilo eno leto po zapadlosti prejšnjega obroka."

III. Kar zahteva tožeča stranka več ali drugače, se zavrne.

IV. Vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka."

V ostalem delu se pritožbi zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče druge stopnje pritrjuje toženki, da tožnik ni izkoristil vseh pravnih sredstev, saj ni vložil ustavne pritožbe zoper odločitev pravnega organa in Vrhovnega sodišča glede zavrnitve njegove vloge za pridobitev državljanstva, na katero tožnik veže odškodninski zahtevek zaradi premoženjske škode iz naslova razlike v dohodkih in nepridobitve lastninskega certifikata. Zato ta odločitev ni bila protipravna. Zato neutemeljeno zahteva povrnitev škode, ki naj bi bila posledica navedene odločitve oziroma je z njo v vzročni zvezi. Nepridobitev zaposlitve torej ni v vzročni zvezi s tožnikovim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva. Enako velja glede odškodnine. Zaradi nepridobitve lastniškega certifikata. Tako je tudi glede posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (stroški potovanja v BIH v znesku 2.500 EUR in stroškov, ki so mu nastali zaradi pridobivanja posameznih dokumentov, povezanih z delom v višini 2.800 EUR, odvetniških in sodnih stroškov v znesku 3.000 EUR). Ugotovi tudi, da ni bilo podlage za uporabo prostega preudarka glede teh stroškov na podlagi 216. člena ZPP. Sodišče druge stopnje tako ocenjuje odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožniku prisodilo denarno odškodnino v višini 60.908,81 kot razliko med dohodki, ki bi jih dobil na MORS in dohodki, ki jih je dejansko prejel, kot materialnopravno napačno. Ugodi le glede višine nepremoženjske škode in zviša iz tega naslova odškodnino za znesek 2.900 EUR.

3.Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

- 1. a) Ali je ustavnopravno sprejemljivo stališče, da je za nastanek odškodninske obveznosti države po 26. členu Ustave neizogibna predpostavka, da je stranka zoper zatrjevano protipravno ravnanje države izčrpala vsa pravna sredstva, poleg rednih tudi izredna in celo ustavno pritožbo?

- 1. b) Ali je v skladu z ustavnimi pravicami žrtev nezakonitega izbrisa iz RSP leta 1992, še zlasti s pravico do spoštovanja človekovega dostojanstva, če se pri odločanju (sojenju) o njihovi pravici do odškodnine po (ZPŠOIRSP) očitno nezakonita odločba MNZ in sodba VS RS ne štejeta za protipravno ravnanje države (v smislu 26. člena Ustave) samo zato, ker je bil zoper odločbo MNZ sprožen samo upravni spor, ni pa bila nato vložena še ustavna pritožba - in to celo v primeru, ko je možnost vlaganja ustavnih pritožb (s sprejetjem Zakona o ustavnem sodišču) nastala komaj mesec dni pred izdajo sodbe v upravnem sporu, ko odvetniki uporabe te pravne možnosti še niso bili vajeni, prava neuka stranka pa za to možnost sploh ni vedela in je bila od odvetnika poučena, da zoper sodbo v upravnem sporu nobenega pravnega sredstva več ni?

- 2.) Ali je skladu z zakonom, če sodišče uporabo prostega preudarka po 216. členu ZPP zavrne z utemeljitvijo, ki je v očitnem nasprotju s to zakonsko določbo (da obseg škode ni izkazan oz. dovolj konkretiziran, čeprav je ta zakonska določba namenjena prav takim primerom)?

- 3.) Ali v skladu s 26. členom Ustave in pilotno sodbo ESČP v zadevi Kurić, če sodišče kot "pravilne kriterije za odmero denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo izbrisanim iz RSP" šteje dosedanje kriterije, "ki so se izoblikovali v sodni praksi" - čeprav je stranka v pritožbi izpodbijala te kriterije kot nepreverljive in nejasne (1. ki pri tem sploh ne upoštevajo dolžine trajanja izbrisov "časovne komponente"; in 2. sploh ne upoštevajo bistvene razlike med zasebnopravnimi razmerji med enakopravnimi subjekti in javnopravnimi razmerji med državo in oblastjo in podrejenimi subjekti), a sodišče do teh pritožbenih ugovorov sploh ni zavzelo nikakršnega stališča in je s tem te povsem nepreverljive in nejasne kriterije potrdilo kot pravilne?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljeno vprašanje tem merilom ne ustreza. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa, odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

---.---

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.