Jedro

V primeru spremembe stanja invalidnosti in pridobitve novih pravic iz invalidskega zavarovanja stara pravica traja do prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, ki je ugotovljena z dokončno odločbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravita odločbi toženke z dne 19. 10. 2007 in z dne 31. 8. 2007 ter se tožnici, delovnemu invalidu, ustavi izplačevanje nadomestila za invalidnost z dnem 20. 8. 2007 ter, da se odpravita odločbi toženke z dne 19. 10. 2007 in z dne 31. 8. 2007 ter se tožnici, delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti, zaradi posledic bolezni, ponovno odmeri delna invalidska pokojnina v višjem znesku od 21. 8. 2007 dalje.

Zoper zavrnilno sodbo se, zaradi napačne uporabe materialnega prava, pritožuje tožnica in pritožbenemu sodišču predlaga, da spremeni zavrnilni izrek v 1. odstavku sodbe tako, da tožbenemu zahtevku v tem delu v celoti ugodi. Meni, da je materialno pravno naziranje sodišča prve stopnje, glede ustavitve izplačevanja nadomestila za invalidnost s 17. 7. 2007, nesprejemljivo. Sodišče se je namreč postavilo na stališče, da sta izpodbijana upravna akta pravilna in zakonita ter ugotovilo, da sta drugostopenjska odločba z dne 19. 10. 2007 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 31. 8. 2007, o ustavitvi izplačevanja nadomestila za invalidnost s 17. 7. 2007, zakoniti, ker je odločba o priznanju novih pravic iz invalidskega zavarovanja z dne 12. 7. 2007 postala dokončna in tako naj ne bi bilo več pravne podlage za priznanje - izplačevanje pravice do nadomestila za invalidnost na podlagi 94. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - ZPIZ-1). Meni, da dejstvo, da je postala z vročitvijo odločba dokončna samo po sebi še ne pomeni, da bi lahko z istim dnem prišlo tudi do ustavitve izplačevanja nadomestila za invalidnost, priznanega s pravnomočno odločbo toženca z dne 26. 9. 2005 od 25. 10. 2004 dalje. Upravna odločba postane z vročitvijo po samem zakonu izvršljiva, vendar je za njeno izvršitev potrebno določeno časovno obdobje, kar pomeni, da je do dneva dejanske izvršitve zavarovanec dejansko uživalec pravic priznanih v prejšnjem pred-sodnem upravnem postopku. Do 17. 7. 2007 je bila kot invalidkinja III. kategorije razporejena na drugo ustrezno delo z določenimi omejitvami s polnim delovnim časom. Premestitev na podlagi novo priznane pravice do dela na drugem delovnem mestu, s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, pa ni možna retroaktivno, temveč je potrebno uporabiti ustrezen delovno pravni institut zaradi nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji iz veljavne pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in sicer odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Tedaj veljavni 90. člen Zakona o delovnih razmerjih je določal, da se mora delavec o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi izjasniti v roku 30 dni od prejema pisne ponudbe. Ustavitev izplačevanja nadomestila za invalidnost pred dejansko izvršitvijo dokončne odločbe tožence že s 17. 7. 2007 tako ni bila zakonita in sklicevanje sodišča na 94. člen ZPIZ-1 ni niti logično, saj ima izpodbijana sodba za posledico, da je bila pritožnica v času od 17. 7. 2007 do vključno 20. 8. 2007 brez ustrezne denarne dajatve iz naslova invalidskega zavarovanja. V času od 17. 7. 2007 do 20. 8. 2007 je bila pri tožnici pravnomočno ugotovljena tudi začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni za dve uri dnevno. Meni, da bi bilo potrebno v konkretnem primeru uporabiti 158. člen ZPIZ-1, ki izrecno določa, da se poleg denarne invalidske pokojnine, denarnega nadomestila v zvezi s poklicno rehabilitacijo tudi nadomestila za invalidnost tistim zavarovancem, ki so v delovnem razmerju, izplačuje za dneve dela in za druge dneve, za katere imajo po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje razčistilo bistvena dejstva in ob pravilni uporabi prava tudi pravilno odločilo. Postopkovnih določb, na katere se pazi po uradni dolžnosti ni kršilo. Sodbo je obrazložilo z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja in jih zato ne ponavlja. Glede na pritožbene navedbe le še dodaja.

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke z dne 19. 10. 2007 in v zvezi s tem prvostopenjske odločbe toženke z dne 31. 8. 2007 s katero se je tožnici ustavilo izplačevanje nadomestila za invalidnost z 17. 7. 2007 oz. odločb toženke z istim datumom, s katerim se ji je priznala pravica do delne invalidske pokojnine od 21. 8. 2007 dalje. Pritožba se nanaša le na zavrnitev tožbenega zahtevka tožnice na to, da ji ni bilo priznano izplačevanje nadomestila za invalidnost do 20. 8. 2007 ne pa tudi na zavrnitev tožbenega zahtevka, ki se nanaša na to, da se tožnici odmeri delna invalidska pokojnina od 21. 8. 2007 dalje.

Dejansko stanje med strankama ni sporno. Tožnici je bilo z odločbo toženke z dne 26. 9. 2005 priznano in odmerjeno nadomestilo za invalidnost od 25. 10. 2004 dalje. V okviru novega postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, začetega na predlog lečeče zdravnice tožnice z dne 20. 2. 2007, je z dokončno odločbo toženke z dne 12. 7. 2007 bila tožnici priznana nova pravica in sicer pravica do dela na drugem delovnem mestu, kjer bo z vmesnimi prekinitvami štiri ure opravljala delo na slikovnem zaslonu visoke kakovosti s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od 1. 5. 2007 dalje. To odločbo je tožnica prejela 17. 7. 2007. Vprašanje v predmetni zadevi je, do kdaj trajajo posamezne pravice na podlagi invalidnosti oz. do kdaj se izplačujejo. V konkretnem primeru je sporno, ali je tožnica upravičena do nadomestila za invalidnost le do dokončnosti novo priznane pravice ali vse do takrat, dokler ji ni priznana pravica do izplačila delne invalidske pokojnine. Pravice na podlagi invalidnosti so urejene v IV. poglavju ZPIZ-1, kjer je v členih 91, 92 in 94 urejena pravica do premestitve in pravica do nadomestila za invalidnost. V 5. delu ZPIZ-1 pa je v poglavju: pridobitev, uživanje in izguba pravic, v členih od 156. - 186. urejeno, kdaj se posamezna, prej navedena pravica, uživa in izgubi. Trajanje pravic na podlagi invalidnosti je določeno v 163. členu. Ta določa, da pravice, pridobljene na podlagi invalidnosti, trajajo toliko časa, dokler traja stanje invalidnosti in preostale delovne zmožnosti, pri tem pa tudi določa, kako je v primeru sprememb v stanju invalidnosti. V tožničinem primeru je prišlo do tega, da se je njeno stanje v invalidnosti spremenilo. Prišlo je do poslabšanja stanje invalidnosti in potrebna je bila časovna razbremenitev. V 2. odstavku 163. člena ZPIZ-1 je določeno, da če nastanejo v stanju invalidnosti ali telesne okvare spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni ta pravica preneha ali se spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe. Iz odločbe toženke z dne 12. 7. 2007 izhaja, da je pri zavarovanki od 26. 4. 2007 zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti (nov primer), ker z ali brez poklicne rehabilitacije ni več zmožna za delo s polnim delovnim časom, s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno pa je zmožna za delo na drugem delovnem mestu v okviru svojega poklica, ker bo delala s slikovnim zaslonom 4 ure z vmesnimi prekinitvami, ob tem pa mora biti zaslon visoke kakovosti. Pri tožnici je prišlo do spremembe v stanju invalidnosti od 1. 5. 2007 dalje.

Kakor pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje pa je glede tega potrebno upoštevati, da je ta odločba bila tožnici vročena dne 17. 7. 2007 in je s tem dnem postala dokončna. V skladu z 2. odstavkom 262. člena ZPIZ-1 odločba, s katero so priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije, se izvrši, ko postane dokončna v upravnem postopku. Z dnem dokončnosti te odločbe je tako odpadla pravna podlaga za izplačevanje nadomestila za invalidnost, ki je bilo tožnici odmerjeno in izplačevano na podlagi odločbe o ugotovljeni invalidnosti III. kategorije in priznani pravici do premestitve na drugo delovno mesto z dne 25. 4. 2005. Tožnici je bila tako priznana nova pravica iz invalidskega zavarovanja, to je pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami, s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, s pravico do delne invalidske pokojnine. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice da se odpravita odločbi toženke z dne 19. 10. 2007 in z dne 31. 8. 2007 in da se tožnici ustavi izplačevanje nadomestila za invalidnost z dnem 20. 8. 2007. Izplačevanje delne invalidske pokojnine in denarnih nadomestil, ki je urejeno v 158. členu ZPIZ-1 ureja izplačevanje denarnih nadomestil, ki jih zavarovanec prejema na podlagi vsakokratno veljavne pravne podlage glede posamezne pravice in ga v danem primeru ni mogoče tolmačiti tako, da bi tožnici še po dokončnosti in izvršljivosti odločbe o priznanju pravice do delne invalidske pokojnine bila tožnica sočasno še upravičena do pravice do nadomestila za invalidnost. Pritožbeno sodišče tudi ne more slediti pritožbenim navedbam, da je ustavitev izplačevanja nadomestila za invalidnost pred dejansko izvršitvijo dokončne odločbe toženca nezakonita, ker je za to potreben določen čas in uporaba ustreznega delovnopravnega instituta. Institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove seveda zahteva določeni čas, vendar je potrebno upoštevati pri tem vsaj dvoje. Delavec je vso to obdobje v delovnem razmerju in delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega z dnem dokončnosti takšne odločbe. Tako ni možno sprejeti trditve, da bi prišlo do retroaktivnosti pri izvajanju tega instituta in zagotovitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.