Jedro

Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine še ne pomeni avtomatično pričetka njenega izplačevanja, enako pa priznanje nove pravice iz invalidskega zavarovanja ne pomeni avtomatičnega prenehanja prejšnje pravice. Tako kot je pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine odvisen od pričetka dela s krajšim delovnim časom, konec izplačevanja pa s prenehanjem dela s krajšim delovnim časom, je tudi pričetek izplačevanja nadomestila za invalidnost odvisen od pričetka dela na drugem delovnem mestu, konec izplačevanja pa od prenehanja dela na drugem delovnem mestu.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožnice ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v prvem odstavku izreka spremeni tako, da se glasi: „Odpravita se odločbi tožene stranke št. I-4144461 z dne 19. 10. 2007 in št. 24 4144461 z dne 31. 8. 2007 ter se tožnici ustavi izplačevanje nadomestila za invalidnost z dnem 20. 8. 2007.“ Tožena stranka je dolžna povrniti tožnici stroške revizijskega postopka v znesku 360,80 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo 8. 2007 ter da se tožnici ustavi izplačevanje nadomestila za invalidnost z dnem 20. 8. 2007. Zavrnilo je tudi zahtevek za odpravo odločb istih opr. št. in istih datumov ter da se tožnici odmeri delna invalidska pokojnina od 21. 8. 2007 dalje. Presodilo je, da je tožena stranka izplačevanje nadomestila za invalidnost utemeljeno ustavila z dnem, ko je bila tožnici zaradi sprememb v stanju invalidnosti priznana nova pravica iz invalidskega zavarovanja.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka za odpravo odločb o ustavitvi izplačevanja nadomestila za invalidnost zavrnilo. Strinjalo se je z utemeljitvijo, da tožnica po dokončnosti in izvršljivosti odločbe o priznanju pravice do delne invalidske pokojnine, ne more biti več upravičena do nadomestila za invalidnost. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je invalid III. kategorije, da se ji je zdravstveno stanje poslabšalo in da je zaradi tega pridobila nove pravice iz invalidskega zavarovanja. Zaradi realizacije pravice do delne invalidske pokojnine z dnem 21. 8. 2007 je tožena stranka z odločbo z dne 31. 8. 2007 ustavila izplačevanje dotedanjega nadomestila za invalidnost za nazaj, od 17. 7. 2007. Tako je od 17. 7. 2007 do 20. 8. 2007 ostala brez kakršnegakoli prejemka iz invalidskega zavarovanja. Tožnica se sicer strinja, da ji ne glede na priznano pravico invalidska pokojnina pripada šele od pričetka dela s skrajšanim delovnim časom, ne strinja pa se s presojo, da ji nadomestilo za invalidnost po prejšnji odločbi ne pripada do tega dne. Do tega dne je opravljala „svoje“ delo kot invalid III. kategorije z omejitvami. Opozarja na sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 287/2006, s katero je bila tožniku priznana pravica do nadomestila vse dotlej, dokler je opravljal delo na prejšnjem, do tedaj ustreznem delovnem mestu. Predlaga spremembo sodbe sodišča druge stopnje, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje.

4. Revizija je utemeljena.

5. Na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

6. Med strankama je sporna zakonitost odločb tožene stranke št. I-4144461 z dne 19. 10. 2007 in št. 24 4144461 z dne 31. 8. 2007, s katerima je bilo dokončno odločeno o ustavitvi izplačila nadomestila za invalidnost od 17. 7. 2007. Tožnica je z odločbo tožene stranke z dne 25. 4. 2005 pridobila pravico do premestitve na drugo delovno mesto, z odločbo z dne 26. 9. 2005 pa ji je tožena stranka priznala in odmerila nadomestilo za invalidnost. Zaradi spremembe v stanju invalidnosti ji je bila z odločbo z dne 12. 7. 2007 priznana nova pravica iz invalidskega zavarovanja in sicer pravica do dela na drugem delovnem mestu, kjer bo z vmesnimi prekinitvami štiri ure opravljala delo na slikovnem zaslonu visoke kakovosti s krajšim delovnim časom šest ur dnevno, od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe. Odločbo je tožnica prejela 17. 7. 2007. Z delom na drugem delovnem mestu s krajšim delovnim časom je pričela 21. 8. 2007, zato je tožena stranka tožnici delno invalidsko pokojnino z odločbo z dne 31. 8. 2007 priznala od 21. 8. 2007 dalje.

7. Sodišče druge stopnje je sicer določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji), ki so podlaga za pridobitev, uživanje in izgubo pravic, pravilno citiralo, vendar pa jih je v konkretnem primeru delno zmotno uporabilo. Pravico do nadomestila za invalidnost ima po prvem odstavku 94. člena ZPIZ-1 med drugim tudi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 50. letu starosti ali invalidnost III. kategorije, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, če se je zaposlil na drugem delovnem mestu. V skladu s to določbo je bilo tožnici z odločbo z dne 26. 9. 2005 ob premestitvi na drugo delo priznano nadomestilo za invalidnost. Po prvem odstavku 93. člena ZPIZ-1 ima zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti, če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije, in zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 50. letu starosti in ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje določenega dela vsaj s polovico polnega delovnega časa, pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine. V skladu s to določbo je tožnica pridobila pravico z odločbo z dne 12. 7. 2007. Z delom s krajšim delovnim časom je pričela 21. 8. 2007. 8. Po prvem odstavku 163. člena ZPIZ-1 pridobljene pravice na podlagi invalidnosti in telesne okvare trajajo, dokler traja stanje invalidnosti oziroma telesne okvare, na podlagi katere je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih s tem zakonom. Če pa nastanejo v stanju invalidnosti ali telesne okvare spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica po drugem odstavku 163. člena ZPIZ-1 preneha, ali se spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe. Ti dve določbi je sodišče druge stopnje sicer pravilno povzelo kot relevantni za ta spor, vendar pa je spregledalo, da opredeljujeta le časovno trajanje pravic na podlagi invalidnosti, ne urejata pa izplačevanja prejemkov iz invalidskega zavarovanja.

9. Ponovno, kot že v številnih zadevah doslej, je potrebno opozoriti na razlikovanje med priznanjem pravice iz invalidskega zavarovanja in njeno realizacijo (1). Po prvem odstavku 159. člena ZPIZ-1 se delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. Iz te določbe izhaja, da je pričetek izplačevanja vezan na datum pričetka dela s krajšim delovnim časom in ne na datum pridobitve pravice, zaključek izplačevanja pa na zaključek opravljanja dela z delovnim časom, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti in ne na prenehanje ali spremembo pravice. Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine torej še ne pomeni avtomatično pričetka njenega izplačevanja, enako pa priznanje nove pravice iz invalidskega zavarovanja ne pomeni avtomatičnega prenehanja prejšnje pravice. Tako, kot je pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine odvisen od pričetka dela s krajšim delovnim časom, konec izplačevanja pa s prenehanjem dela s krajšim delovnim časom, je tudi pričetek izplačevanja nadomestila za invalidnost odvisen od pričetka dela na drugem delovnem mestu, konec izplačevanja pa od prenehanja dela na drugem delovnem mestu. To nenazadnje izhaja tudi iz 158. člena ZPIZ-1, ki določa, da se delna invalidska pokojnina, denarna nadomestila v zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije in pravico do premestitve ter nadomestilo za invalidnost zavarovancem v delovnem razmerju oziroma zavarovancem, ki so vključeni v obvezno zavarovanje, izplačujejo za dneve dela in za druge dneve, za katere imajo po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela.

10. Pravico do premestitve (drugi odstavek 91. člena ZPIZ-1) in pravico do dela s krajšim delovnim časom (sedmi odstavek 93. člena ZPIZ-1) zagotavlja zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, delodajalec. Tožnica je, ne glede na to, da ji je bila iz invalidskega zavarovanja priznana že nova pravica, vse do njene realizacije z dne 21. 8. 2007, torej vse dotlej, dokler je uresničevala prejšnjo pravico do premestitve na drugo delovno mesto, upravičena do izplačevanja nadomestila za invalidnost. Dokler delodajalec tožnici ni zagotovil dela s krajšim delovnim časom, ji je bil namreč še naprej dolžan zagotavljati opravljanje dela na ustreznem delovnem mestu, na katerega je bila premeščena po odločbi z dne 25. 4. 2005. Zato je sodišče druge stopnje, ko je pritrdilo odločitvi sodišča prve stopnje o zakonitosti izpodbijanih odločb tožene stranke o ustavitvi izplačila že z dnem 17. 7. 2007, materialno pravo zmotno uporabilo. V skladu s prvim odstavkom 380. člena ZPP je bilo zato potrebno sodbo sodišča druge stopnje spremeniti, ugoditi tožničini pritožbi in izpodbijani del (prvi odstavek izreka) sodbe sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se v tem obsegu tožbenemu zahtevku ugodi.

11. Tožnica je z revizijo uspela, zato je upravičena v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008) do povrnitve stroškov revizijskega postopka, ki zanašajo za postopek 284 EUR (šifra 3300), povečano za 20 % DDV pa 340,80 EUR, ter za poštne in telekomunikacijske storitve 20,00 EUR (šifra 6002).

Op. št. (1): Prim. sodbe VS RS VIII Ips 81/2005 z dne 22. 11. 2005, VIII Ips 224/2008 z dne 12. 1. 2010, VIII Ips 294/2008 z dne 7. 9. 2010, VIII Ips 519/2008 z dne 11. 10. 2010, VIII Ips 138/2008 z dne 25. 1. 2010 idr.