Jedro

Iz razlogov sodbe izhaja, da je kopalnico v letu 1997 prenavljala toženka in ne vsi sodediči skupaj, samo toženka je torej vznemirjala lastnino tožnikov in zato preostali dediči niso nujni sosporniki v tej pravdi.

Izrek sodbe je nejasen v 2. točki v delu, v katerem je toženki naložena odstranitev kanalizacije na zahodnem delu parc.št. 1050 k.o. K.. Ker so na istem zemljišču speljane tri kanalizacije, je tak izrek v nasprotju z obrazložitvijo, v kateri je prvostopno sodišče obrazložilo, da predstavlja protipraven poseg v lastninsko pravico tožnikov samo kanalizacija, narejena ob adaptaciji kopalnice.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se sodbo v delu, s katerim je toženi stranki naložena odstranitev kanalizacije in glede stroškov r a z v e l j a v i in se v tem delu zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V preostalem se pritožba zavrne in se v preostalem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v A. je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženka dolžna opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožeče stranke na parc.št. 1050 k.o. K., storjeno s tem, ko je na zahodnem delu te parcele speljala kanalizacijo za fekalno odpadno vodo, na tem delu parcele parkirala in obračala traktor in osebni avtomobil. Toženi stranki je tudi prepovedalo nadaljnje posege v lastninsko pravico tožnikov in naložilo odstranitev kanalizacije. V preostalem delu je zahtevek zavrnilo, saj je ugotovilo, da tožnika nista izkazala vznemirjanja tudi s postavitvijo betonskega korita. Tožena stranka mora tožeči stranki še povrniti pravdne stroške v znesku 332.559,65 SIT.

Zoper sodbo se iz vseh razlogov pritožuje tožena stranka in sicer v delu, ki se nanaša na fekalno odpadno vodo in stroške postopka. Navaja, da je sodišče ugotovilo, da so po sporni parceli speljane tri različne kanalizacije, iz na novo narejene kopalnice, iz hleva in iz kuhinje. Tožeča stranka je zatrjevala, da predstavlja poseg v njeno lastnino samo kanalizacija iz kopalnice. Sodišče je preko zahtevka odločilo, da mora toženka odstraniti vso kanalizacijo, se pravi vse tri kanalizacije. S tem je zagrešilo bistveno kršitev ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Sodba glede kanalizacije iz hleva in kuhinje tudi nima razlogov. Tožena stranka tudi meni, da je tožena napačna stranka, saj so solastniki hiše, v kateri je bila narejena kopalnica, vsi dediči in so ti dediči nujni sosporniki. Poseg je bil opravljen v korist vseh solastnikov v času, ko zapuščinski postopek po pok. F.B. še ni bil končan. Sodišče v zvezi s tem ni ugodilo dokaznemu predlogu toženke za vpogled v zapuščinski spis, zato je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, materialno pravo pa je bilo nepravilno uporabljeno. Navaja še, da odločitev o stroških ni obrazložena. Predlaga spremembo sodbe in zavrnitev v delu, ki se nanaša na fekalno kanalizacijo, v zvezi s tem pa tudi spremembo odločbe o stroških.

Pritožba je delno utemeljena.

Napačno je pravno stališče pritožbe, da so vsi dediči po pok. F.B. nujni sosporniki v pravdi zaradi vznemirjanja lastninske pravice z izgradnjo kanalizacije ob adaptaciji kopalnice. Pasivno legitimirana za negatorno tožbo iz 42. člena v času zatrjevanega vznemirjanja veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) je vsaka oseba, ki neutemeljeno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika in torej ni nujno, da je ta oseba lastnik stvari. Iz razlogov sodbe izhaja, da je kopalnico v letu 1997 prenavljala toženka in ne vsi sodediči skupaj (še posebej, ker je eden od sodedičev tudi tožnik), samo toženka je torej vznemirjala lastnino tožnikov in zato preostali dediči niso nujni sosporniki v tej pravdi. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da po zahodnem delu parc.št. 1050 k.o. K. dejansko potekajo tri kanalizacije in da je v tej pravdi sporna le kanalizacija iz kopalnice, saj je edino to delala toženka. V 1. točki izreka izpodbijane sodbe je toženi stranki naloženo, da opusti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožeče stranke na par.št. 1050 k.o. K., storjeno s tem, ko je na zahodnem robu parcele speljala kanalizacijo za fekalno odpadno vodo. Ni dvoma torej, da se v tem delu sodba nanaša samo na tisti poseg v lastninsko pravico tožnikov, ki ga je pripisati toženki. Sodišče s tako odločitvijo ni odločilo preko tožbenih navedb. Izrek sodbe pa je nejasen v 2. točki v delu, v katerem je toženki naložena odstranitev kanalizacije na zahodnem delu parc.št. 1050 k.o. K.. Ker so na istem zemljišču speljane tri kanalizacije, je tak izrek v nasprotju z obrazložitvijo, v kateri je prvostopno sodišče obrazložilo, da predstavlja protipraven poseg v lastninsko pravico tožnikov samo kanalizacija, narejena ob adaptaciji kopalnice. Zato je bilo treba sodbo v tem delu na podlagi določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) razveljaviti in vrniti v novo odločanje. Pritožbeno sodišče še opozarja, da je izrek posledica nedoločenega tožbenega zahtevka. ZPP v 108. členu v zvezi s 180. členom ureja ravnanje sodišča v primeru nepopolne tožbe (da je tožba popolna, mora vsebovati določen tožbeni zahtevek). V novem postopku bo zato moralo sodišče najprej pozvati tožečo stranko na popravo tožbe, tako da bo oblikovala določen tožbeni zahtevek na odstranitev kanalizacije, in nato ponovno odločati o odstranitvi kanalizacije. Zaradi delne razveljavitve sodbe je bilo treba razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka in se pritožbeno sodišče ni posebej ukvarjalo s pritožbenimi navedbami glede stroškov.

Odločitev o stroških pritožbenega temelji na določbi 165. člena ZPP.