Jedro

Tožena stranka v obravnavanem primeru kriteriji iz 4. odstavka 367.b člena ZPP ni zadostila v tistem delu predloga, v katerem očita sodišču druge stopnje, „da je na podlagi dokazov ugotovilo dejstva, ki jih tožeča stranka ni zatrjevala in s tem prekoračilo tožbeni zahtevek, ravno nasprotno pa ni presojalo dejstev, ki jih je zatrjevala tožena stranka“. Tako splošen opis ne omogoča opredelitve konkretnega pravnega vprašanja (ali morda konkretnih pravnih vprašanj).

Izrek

Predlogu se delno ugodi, revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima tožeča stranka v pravdnem postopku, ki poteka po uspešnem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, možnost spremeniti tožbo.

V preostalem delu se predlog zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 1. in 3. točki izreka. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije. V predlogu je uveljavljala kršitve postopka.

3. Predlog izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 367. a člena ZPP v delu, v katerem izpostavlja kršitev postopka zaradi upoštevanja spremenjene dejanske in pravne podlage tožbe v postopku, ki je tekel po uspešnem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Vrhovno sodišče je zato revizijo dopustilo glede vprašanja, povzetega v I. točki izreka tega sklepa.

4. Po četrtem odstavku 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora stranka v predlogu (med drugim) natančno in konkretno opisati kršitve postopka. Ker tudi v primeru očitka postopkovnih kršitev velja, da sme Vrhovno sodišče dopustiti revizijo le, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o konkretnempravnem vprašanju, ki izpolnjuje kriterije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, je zahteva o „natančnem in konkretnem“ opisu kršitev postopka iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP izpolnjena, če stranka konkretno (in zanjo sporno) procesno dejansko stanje umesti v sistem kršitev postopka iz ZPP, na način, ki omogoča opredelitev konkretnega pravnega vprašanja, ki naj bo predmet revizijskega preizkusa po dopuščeni reviziji.

5. Temu kriteriju tožena stranka v obravnavanem primeru ni zadostila v tistem delu predloga, v katerem očita sodišču druge stopnje, „da je na podlagi dokazov ugotovilo dejstva, ki jih tožeča stranka ni zatrjevala in s tem prekoračilo tožbeni zahtevek, ravno nasprotno pa ni presojalo dejstev, ki jih je zatrjevala tožena stranka“. Tako splošen opis ne omogoča opredelitve konkretnega pravnega vprašanja (ali morda konkretnih pravnih vprašanj). Zato je treba šteti, da predlog v tem delu ni zadostil zahtevi iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.

6. Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije v tem delu zavrglo na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP.