Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožbeni zahtevek utemeljen ob uporabi določb ZVPSBNO o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in o višini ter določitvi pravičnega zadoščenja.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožbeni zahtevek utemeljen ob uporabi določb ZVPSBNO o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in o višini ter določitvi pravičnega zadoščenja.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo za plačilo odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, zaradi kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva in zaradi kršitve enakosti pred zakonom v skupnem znesku 3.338,34 EUR. Odškodnina se nanaša na postopek pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, Oddelkom v Kranju, Pd 879/98, ki je potekal od 10. 12. 1998 do sklenitve sodne poravnave 1. 8. 2003. 2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da so zatrjevane kršitve prenehale pred 1. 1. 2007, zato ni moglo uporabiti Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO, Ur. l. RS št. 49/2006 in 58/2009). Presodilo je, da bi šla tožniku odškodnina na podlagi 26. člena Ustave in splošnih pravil civilnega prava o škodi in odškodnini. Kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja smiselno pomeni kršitev osebnostne pravice, zato bi šla tožniku odškodnina za duševne bolečine v smislu 179. člena Obligacijskega zakonika (OZ). V obravnavanem primeru je šlo za množični spor in se je izvedel vzorčni postopek, zaradi česar je bil vmesni zastoj vseh postopkov do rešitve vzročnega primera v korist ekonomičnosti in pravni varnosti. Po presoji prvostopenjskega sodišča ravnanje delovnega sodišča ni bilo protipravno.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Pritrdilo je razlogom prvostopenjskega sodišča in dodalo stališče iz sodb Vrhovnega sodišča II Ips 591/2008 in II Ips 305/2009, da nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po določbah OZ ali ZOR ni pravno priznana škoda. Odškodnino je vpeljal šele ZVPSBNO, ki pa v obravnavanem primeru ne pride v poštev.

4. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije. Zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb pravdnega postopka. V predlogu predlaga dopustitev revizije, ker gre za pravno vprašanje, glede katerega je sodna praksa Vrhovnega sodišča neenotna, pri čemer gre za pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Sklicuje se na zadevo III Ips 41/2006, kjer je bilo obrazloženo, da bi bilo mogoče zahtevati odškodnino zaradi kršitve do sojenja v razumnem roku na podlagi 26. člena Ustave. Nasprotuje odločitvam v zadevah II Ips 305/2009 in II Ips 591/2008 ter se zavzema za smiselno uporabo ZVPSBNO, ker bi bili sicer posamezniki, ki jim je bila kršena pravica pred 1. 1. 2007, v neenakem položaju v primerjavi z drugimi. Kršitev postopka pa je podana, ker se drugostopenjsko sodišče ni opredelilo do pritožbenih navedb o prekinitvi oziroma mirovanju postopka in izvajanju vzorčnih postopkov v množičnih sporih.

5. Predlog je utemeljen v delu, razvidnem iz izreka sklepa.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožnik v predlogu za dopustitev revizije pravilno opozarja na neenotno sodno prakso Vrhovnega sodišča in na protiustavno pravno praznino v ureditvi ZVPSBNO. Oškodovancem, ki jim je domnevna kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred 1. 1. 2007 in niso uveljavljali pravičnega zadoščenja pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ni zagotovljeno učinkovito sodno varstvo te pravice. To je ugotovilo tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-207/08, Up-2168/08 z dne 18. 3. 2010. S to odločbo je ugotovilo, da je 25. člen ZVPSBNO v neskladju z Ustavo, kolikor ne ureja tudi položaja oškodovancev, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred 1. 1. 2007, pa do takrat niso vložili zahteve za pravično zadoščenje na mednarodno sodišče. 7. Vrhovno sodišče je zato glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča in glede na neenotnost sodne prakse ugotovilo, da so podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in je zato po tretjem odstavku 367.c člena ZPP dopustilo revizijo glede vprašanja utemeljenosti zahtevka, ob smiselni uporabi določb ZVPSBNO o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in o višini ter določitvi pravičnega zadoščenja. Uporaba teh določb je sodiščem naložena z odločbo Ustavnega sodišča.