Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča, da dokazno listino, ki v skladu z zakonom omogoča gradnjo oziroma izvajanje del, na podlagi sedme alineje šestega odstavka 109. člena ZUreP-3 v zvezi z enajstim odstavkom 109. člena ZUreP-3 predstavlja odločba ali sklep pristojnega organa o uvedbi postopka razlastitve?

Izrek

I. Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča, da dokazno listino, ki v skladu z zakonom omogoča gradnjo oziroma izvajanje del, na podlagi sedme alineje šestega odstavka 109. člena ZUreP-3 v zvezi z enajstim odstavkom 109. člena ZUreP-3 predstavlja odločba ali sklep pristojnega organa o uvedbi postopka razlastitve?

II. V preostalem se predlog zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo Ministrstva za naravne vire in prostor, št. 35105-137/2020-2550/39 z dne 12. 6. 2023, s katero je družbi A. d. d. (stranki z interesom v tem upravnem sporu) izdalo gradbeno dovoljenje za novogradnjo cestnih ureditev in objektov ter pripadajoče komunalne infrastrukture na območju od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec (2. odsek).

2.Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je Upravno sodišče kot nesubstanciran zavrnilo dokaz z zaslišanjem tožnikov, prav tako je zavrnilo predloga tožnikov za izvedbo dokaza z izvedencem in pribavo spisa, ki se vodi v razlastitvenem postopku, oziroma z vpogledom v te listine, ker je ocenilo, da bi se s tem dokazovala dejstva, ki za odločitev niso pomembna. Ugotovilo je, da je investitor pravico graditi izkazal s predložitvijo sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka in zemljiškoknjižnima izpiskoma, iz katerih izhaja, da je pri nepremičninah vpisana zaznamba razlastitvenega postopka in v zvezi s tem presojalo, ali določba enajstega odstavka 109. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-3) skupaj z določbo šestega odstavka 109. člena ZUreP-3 posega v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Pri tem se je oprlo na stališča Ustavnega sodišča, ki jih je sprejelo v odločbi št. U-I-133/13-24, U-I-134/13-22 z dne 11. 2. 2016, ki se nanaša na presojo ustavnosti osme alineje prvega odstavka 59.a člena Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ) in zaključilo, da je v obravnavanem primeru ustrezna denarna odmena predvidena z osmim odstavkom 109. člena ZUreP-3, zato zakonska ureditev ni v neskladju z Ustavo.

3.Tožniki (v nadaljevanju predlagatelji) so na Vrhovno sodišče vložili predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagali, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi štirih vprašanj. Prvo in četrto vprašanje se nanašata na zavrnitev posameznih dokaznih predlogov, drugo vprašanje na izvedbo glavne obravnave, tretje vprašanje pa na pravilno uporabo materialnega prava.

4.Predlog je delno utemeljen.

5.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa (tretjega vprašanja) izpolnjeni, zato je predlogu tožeče stranke za dopustitev revizije v tem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6.Zastavljeno vprašanje se nanaša na priznanje pravice graditi na podlagi šele uvedenega razlastitvenega postopka in po svojem pomenu presega okvir konkretne zadeve, saj se lahko zaradi zakonske ureditve, ki omogoča sočasen tek postopkov, pojavi tudi v drugih sporih in je pomembno z vidika varovanja ustavne pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Stališče Upravnega sodišča o ustavni skladnosti ureditve temelji na odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-133/13, U-I-134/13 z dne 11. 2. 2016 z drugega področja (Energetskega zakona) in je zato treba šele presoditi, ali je navedeno stališče glede specialne zakonske ureditve uporabljivo tudi za splošno ureditev gradenj in v njej naštete primere, v katerih je mogoče izkazati pravico graditi še pred pridobitvijo lastninske pravice na nepremičnini v korist investitorja (skladno z GZ, GZ-1 oz. ZUreP-3). Posebej bistven je vidik, ki ga izpostavljajo predlagatelji, ali lahko kot lastniki učinkovito varujejo svoj pravni položaj, če lahko nastopijo posledice dokončanja gradnje na njihovi nepremičnini, postopek razlastitve pa po tem ni uspešen za razlastitvenega upravičenca. Odgovor na zastavljeno vprašanje bo zato prispeval k razvoju prava in sodne prakse.

7.V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji. Zato je predlog za dopustitev revizije v tem delu zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člen ZPP).

Zveza:

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 33 Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 35, 35/2, 43, 43/1 Zakon o urejanju prostora (2021) - ZUreP-3 - člen 109, 109/6, 109/11

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.