Jedro

Dejstvo, da je tožnica uveljavljala pravico do vdovske pokojnine, ne pomeni, da se je s tem odrekla morebitnemu kasnejšemu uveljavljanju drugih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot npr. pravici do starostne pokojnine, ko bodo izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, ali pa pravici do invalidske pokojnine. Glede uporabe 109. člena ZPIZ-2 je namreč potrebno izhajati iz 4. člena tega zakona, v katerem je določeno, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki tudi ne zastarajo. Tožnica ima ustrezno zakonsko podlago, da uveljavlja nove pravice iz invalidskega zavarovanja, torej pravico do invalidske pokojnine in v primeru, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, opravi tudi izbiro, katero od pokojnin bo uživala.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: Odločba tožene stranke št. ... z dne 15. 4. 2015 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovno upravno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 15. 4. 2015 in št. ... z dne 20. 2. 2015 ter da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica po pooblaščenki zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče nezakonito ter protiustavno uporabilo določbo 109. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)(1). Sodišče sicer pravilno zaključuje, da lahko zavarovanec uživa le eno od pokojnin po lastni izbiri (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin). Nikakor pa ni mogoče zaključiti, da je tožnica s pridobitvijo pravice do vdovske pokojnine izgubila pravico zahtevati oceno njene delovne zmožnosti in pravico do invalidske pokojnine. Tožnica je invalid III. kategorije invalidnosti. Tega ji ni mogoče vzeti, zato v skladu s 83. členom ZPIZ-2, zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, uveljavlja višjo kategorijo invalidnosti in posledično invalidsko upokojitev. Izbirna pravica zavarovanke je, da se odloči, katero pokojnino bo uživala. Sodišče prve stopnje nadalje ugotavlja, da tožnica z izbiro pravice do vdovske pokojnine ni več zavarovanka, ki bi bila na trgu delovne sile. Tožnica je laično smatrala, da ni potrebno dokazovati, da je na trgu dela, zato šele k pritožbi prilaga ustrezne dokaze. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)(2) pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Predmet presoje pred sodiščem prve stopnje je bila drugostopenjska odločba tožene stranke št. ... z dne 15. 4. 2015, s katero je drugostopenjski organ zavrnil tožničino pritožbo vloženo zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 20. 2. 2015 ter v nadaljevanju zahtevo za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja zavrgel. S prvostopenjsko odločbo z dne 20. 2. 2015 je bila zavrnjena zahteva za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Odločeno je bilo, da je tožnica še nadalje delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do dela na drugem delovnem mestu, ki ga bo opravljala v ugodnih toplotnih pogojih, ki bo fizično lahko delo, psihično manj zahtevno, pretežno sede, rokovala bo z bremeni do 5 kg, ne bo delala na višini in z ali ob nevarnih strojih, ne z vsiljenim ritmom, v okolju, kjer zračna onesnaženja ne presegajo 50 % MDI, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno. Kontrolni pregled pa ni potreben.

6. V zadevi je sporno, ali tožnica, kljub temu, da je od 4. 11. 2012 dalje uživalka vdovske pokojnine, lahko uveljavlja tudi pravico do invalidske pokojnine ter na podlagi 109. člena ZPIZ-2 izbere tisto od pokojnin, ki je zanjo ugodnejša. ZPIZ-2 namreč v 109. členu določa, da zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri, razen če ta zakon določa drugače. Pravica do izbire pokojnine pripada zavarovancu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve (tretji odstavek 109. člena ZPIZ-2).

7. Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in kar med strankama tudi ni sporno, izhaja, da je bila tožnica s sodbo opr. št. III Ps 795/2010 z dne 26. 10. 2012 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, ki ga bo opravljala v ugodnih toplotnih pogojih, ki bo lahko fizično delo, psihično manj zahtevno, pretežno sede, rokovala bo z bremeni do 5 kg, ne bo delala na višini in z ali ob nevarnih strojih, ne z vsiljenim ritmom, v okolju kjer zračna onesnaženja ne presegajo 50 % MDI, s skrajšanim delovnim časom 4 ure dnevno od 12. 8. 2009 dalje. Z odločbo z dne 28. 3. 2013 je bila tožnici tudi priznana pravica do delne invalidske pokojnine od 12. 8. 2009 dalje. Ker ima tožnica od 4. 11. 2012 dalje pravico do vdovske pokojnine, je tožena stranka z odločbo z dne 29. 3. 2013 odločila, da ji z 3. 11. 2012 preneha pravica do delne invalidske pokojnine. Na predlog osebnega zdravnika pa se je dne 28. 9. 2014 začel nov postopek za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Prvostopenjski organ je zadevo obravnaval po vsebini in njeno zahtevo zavrnil, medtem ko je drugostopenjski organ, ob sklicevanju na 129. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP)(3) , prvostopenjsko odločbo odpravil ter tožničino zahtevo zavrgel. 8. Po stališču pritožbenega sodišča je bila taka odločitev drugostopenjskega organa nezakonita. Tožnici je bila priznana pravica do vdovske pokojnine, ne pa pravica do invalidske pokojnine. O pravici do invalidske pokojnine sploh še ni bilo odločeno in v tem primeru ni bilo nobene pravne podlage, po kateri bi lahko tožena stranka tožničino zahtevo zavrgla. Enako tudi ne v primeru, če je bilo o zahtevi za uveljavljanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja že pravnomočno odločeno (odločba z dne 2. 10. 2013). V novem postopku se namreč ugotavlja, ali je prišlo do novih dejstev, ki vplivajo na priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

9. S tem, ko je tožnica uveljavljala pravico do vdovske pokojnine, to nikakor ne pomeni, da se s tem odreka morebitnemu kasnejšemu uveljavljanju drugih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot npr. pravici do starostne pokojnine, ko bodo izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, ali pa pravici do invalidske pokojnine. Glede uporabe 109. člena ZPIZ-2 je namreč potrebno izhajati iz 4. člena tega zakona, kjer je določeno, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki tudi ne zastarajo. Pravic tudi ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. V zvezi s predmetno zadevo je potrebno tudi izpostaviti, da je tožnica uveljavljala vdovsko pokojnino, torej izvedeno pravico, ki jo družinski član pridobi na podlagi zavarovanja umrlega zavarovanca ali upokojenca. Tožnica pa ima dopolnjeno tudi svojo zavarovalno dobo in bi ob takem stališču, kot ga je zavzela tožena stranka oz. sodišče, izgubila pravico, da na podlagi svoje zavarovalne dobe uveljavlja pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za odločitev tudi ni bistveno, da tožnica s tem, ko uživa vdovsko pokojnino ni več zavarovanka. Kot je to poudarilo že Ustavno sodišče RS(4) , stališče, po katerem naj bi lahko med pokojninami izbiral le zavarovanec, ne pa tudi uživalec pokojnine, ne zagotavlja enakosti pred zakonom. Lastnost aktivnega zavarovanca torej ne more biti razumen razlog, ki bi izhajal iz narave stvari in bi utemeljeval razlikovanje med osebami, kadar izbirajo med pokojninami, za katere izpolnjujejo pogoje. Tožnica ima nedvomno ustrezno zakonsko podlago, da uveljavlja nove pravice iz invalidskega zavarovanja, torej pravico do invalidske pokojnine in v primeru, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji opravi tudi izbiro, katero od pokojnin bo uživala.

10. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP ugodilo pritožbi tožnice in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 15. 4. 2015 in zadevo vrnilo temu organu v ponovno upravno odločanje. Podlaga za tako odločitev je podana v 1. alineji prvega odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)(5). Skladno z drugim odstavkom 82. člena ZDSS-1 je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki se nanašajo na postopek. Pritožbeno sodišče se ni odločilo za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje iz razloga, ker drugostopenjski organ tožene stranke o zadevi še ni odločil po vsebini.

(1) Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.

(2) Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

(3) Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.

(4) Odločba, opr. št. Up-1419/08 z dne 22. 10. 2009. (5) Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004.