Jedro

Tožnik v tožbi očita, da tožena stranka ni upoštevala, da je tožnica solastnica nepremičnin do 1/18-tine in prilaga zemljiškoknjižne izpiske in posestni list za k.o. L. Tožena stranka je v svoji obrazložitvi izpodbijane odločbe res navedla, da prosilka in njena hči nista lastnici nepremičnin, vendar je nasprotno upoštevala potrdilo o višini katastrskega dohodka in višino katastrskega dohodka upoštevala pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilke. Tožena stranka je pri tem upoštevala 4. alineo 2. odstavka 19. člena ZBPP, ki določa, da se kot premoženje ne upošteva premoženje, ki daje dohodke, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca. Ker je tožena stranka pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilke upoštevala višino katastrskega dohodka njenega premoženja, se to premoženje po citiranem določilu ne upošteva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo AA dodelila redno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči na prvi in drugi stopnji v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti in ugotovitve ter razdelitve skupnega premoženja ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V svoji obrazložitvi tožena stranka navaja, da je pri ugotavljanju finančnega položaja AA tožena stranka vpogledala v potrdilo o njenem bruto osebnem dohodku, v potrdilo o višini katastrskega dohodka, v odločbo o odmeri dohodnine za leto 2003 ter v njeno pisno izjavo. V skladu s 15. in 16. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZBPP) je tožena stranka ugotovila lastni dohodek prosilke in njene družinske članice, hčerke, v skupnem bruto znesku 846.154,60 SIT za obdobje 6 mesecev pred vložitvijo prošnje. Povprečni mesečni dohodek prosilke in njenega družinskega člana znaša tako 70.512.90 SIT in ne presega višine minimalne plače. Ta je določena v Zakonu o izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004/2005 (Uradni list RS, št. 70/04) in je v času vložitve prošnje prosilke znašala 117.500,00 SIT. Tožena stranka tako navaja, da premoženje prosilke ne dosega niti ne presega višine dvajsetih minimalnih plač, kar bi jo po 19. členu ZBPP izključevalo do brezplačne pravne pomoči. Niti prosilka niti njena hči nista lastnici nepremičnin, na naslovu stalnega prebivališča živita v stanovanju, ki je v lasti bivšega zunajzakonskega partnerja in njegovega očeta in je predmet pravdnega postopka, za katerega prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka pri odločanju vpogledala vse listine, ki jih je AA predložila. Tožnik pa je pri pregledu centralne baze zemljiškega katastra ugotovil, da je prosilka solastnica do 1/18-tine nepremičnin, ki so vpisane v vl. št. k.o. L in v naravi predstavljajo poleg kmetijskih zemljišč tudi stanovanjsko stavbo v izmeri 79 m2 ležečo na parc. št. 1748/2 k.o. L. Tožnik v zvezi s splošno znanimi dejstvi o ocenah nepremičnin meni, da v tem primeru ne gre za osebo katere ekonomsko socialni položaj je tako slab, da bi bil zaradi postopka ogrožen njen socialni položaj oziroma položaj njenih družinskih članov. Meni, da bi bilo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči potrebno zavrniti na podlagi 3. odstavka 20. člena ZBPP. Predlaga, da se odločba tožene stranke odpravi in ji zadeva vrne v ponoven postopek.

Tožena stranka navaja, da ugotovitev tožnika, da je prosilka solastnica do 1/18-tine nepremičnin vpisanih v vl. št. 60 k.o. L na odločitev tožene stranke nima vpliva. Tožena stranka opozarja na določilo 4. alinee 2. odstavka 19. člena ZBPP in navaja, da je bil za zemljišča, ki so v solasti prosilke za leto 2003 odmerjen katastrski dohodek. Katastrski dohodek je tožena stranka upoštevala pri ugotavljanju dohodka prosilke, kot je to odločilo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevah I Up 610/2004, I Up 321/2003 in I Up 1425/2002. Tožena stranka predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Prizadeta stranka AA na tožbo ni odgovorila.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, ki so določeni z ZBPP (3. odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca obravnavajo določila 12. do 22. člena ZBPP. Tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno poudarja, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena le tista oseba, ki glede na svoj finančni položaj brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka (1. odstavek 13. člena ZBPP). V 2. odstavku citiranega člena pa zakon določa kdaj se šteje, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka pri izračunu lastnega dohodka prosilke in njenega družinskega člana za obdobje šestih mesecev pred mesecem vložitve prošnje upoštevala bruto osebni dohodek prosilke in višino katastrskega dohodka ter upoštevala tudi odločbo o odmeri dohodnine za prosilko. Tožena stranka je tako ugotovila lastni dohodek prosilke v višini 846.154,60 v obdobju od avgusta 2004 do januar 2005 oziroma na mesec 70.512,90 SIT. Ta znesek pa ne presega višine minimalne plače, ki je določena z Zakonom o izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004/2005 in je znašala v času vložitve prošnje 117.500,00 SIT.

Tožnik v tožbi očita, da tožena stranka ni upoštevala, da je tožnica solastnica nepremičnin do 1/18-tine in prilaga zemljiškoknjižne izpiske in posestni list za k.o. L. Tožena stranka je v svoji obrazložitvi izpodbijane odločbe res navedla, da prosilka in njena hči nista lastnici nepremičnin, vendar je nasprotno upoštevala potrdilo o višini katastrskega dohodka in višino katastrskega dohodka upoštevala pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilke. Tožena stranka je pri tem upoštevala 4. alineo 2. odstavka 19. člena ZBPP, ki določa, da se kot premoženje ne upošteva premoženje, ki daje dohodke, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca. Ker je tožena stranka pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilke upoštevala višino katastrskega dohodka njenega premoženja, se to premoženje po citiranem določilu ne upošteva. Tožena stranka je v svoji obrazložitvi sicer nepravilno navedla, da prosilka ni lastnica nepremičnin, vendar samo to dejstvo, ob upoštevanju 4. alinee 2. odstavka 19. člena ZBPP, ne vpliva na drugače pravilno ugotovljeno dejansko stanje in na podlagi tega pravilno uporabljena določila ZBPP. Sodišče je zaradi tega tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00).