Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera presoja sodišča druge stopnje, da tožnica v okviru zahtevka za znižanje kupnine ni zadostila trditvenemu bremenu s tem, ko je zahtevek za znižanje kupnine utemeljevala s trditvami o zamakanju v nepremičnino, ki je opredmeteno osnovno sredstvo predmeta nakupa, ter zatrjevala višino znižanja v ocenjeni višini sanacijskih del, saj da naj bi tožnica pravzaprav morala podati trditve v smeri „zakaj in za koliko naj bi bil kupljeni poslovni delež (z vsemi nepremičninami, premičninami in drugim premoženjem, ki ga tožnica niti ne navaja) zaradi toženčevih kršitev manj vreden“, zaradi česar je drugostopenjsko sodišče njen tožbeni zahtevek v tem delu kot nesklepčen zavrnilo, pravilna?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera presoja sodišča druge stopnje, da tožnica v okviru zahtevka za znižanje kupnine ni zadostila trditvenemu bremenu s tem, ko je zahtevek za znižanje kupnine utemeljevala s trditvami o zamakanju v nepremičnino, ki je opredmeteno osnovno sredstvo predmeta nakupa, ter zatrjevala višino znižanja v ocenjeni višini sanacijskih del, saj da naj bi tožnica pravzaprav morala podati trditve v smeri „zakaj in za koliko naj bi bil kupljeni poslovni delež (z vsemi nepremičninami, premičninami in drugim premoženjem, ki ga tožnica niti ne navaja) zaradi toženčevih kršitev manj vreden“, zaradi česar je drugostopenjsko sodišče njen tožbeni zahtevek v tem delu kot nesklepčen zavrnilo, pravilna?

Obrazložitev

1. Tožnica je zoper toženca uveljavljala jamčevalne zahtevke (znižanje kupnine) in kondikcijske zahtevke iz naslova njune odgovornosti za stvarne napake na nepremičnini, ki je predstavljala opredmeteno osnovno sredstvo kupljenih poslovnih deležev v družbi A. d. o. o. 2. Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek glede zahtevka za plačilo 78.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka) ter zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da se kupnina, določena v 5.1. točki Pogodbe o prodaji poslovnih deležev v družbi A., d. o. o., ki sta jo pravdni stranki sklenili 14. 2. 2017 v obliki notarskega zapisa SV 280/17, zniža za znesek 129.193,26 EUR (točka II/1 izreka) in da ji toženca v roku 15 dni plačata 32.811,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2020 dalje do plačila (točka II/2 izreka), 120.954,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 12. 2021 dalje do plačila (točka II/3 točka izreka) ter ji povrneta pravdne stroške (točka II/4 izreka). Tožnici je naložilo, da tožencema povrne stroške postopka v višini 7.790,58 EUR (točka III izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremenilo tako, da je znesek pravdnih stroškov, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki, zvišalo za 1.757,29 EUR (s 7.790,58 EUR na 9.547,87 EUR). Sicer je pritožbo tožene stranke, pritožbo tožeče stranke pa v celoti zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo.

4. Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja, ki naj bi bilo pomembno z vidika zagotovitve pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse, in glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča naj ne bi bilo: Ali je ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera presoja sodišča druge stopnje, da tožnica v okviru zahtevka za znižanje kupnine ni zadostila trditvenemu bremenu s tem, ko je zahtevek za znižanje kupnine utemeljevala s trditvami o zamakanju v nepremičnino, ki je opredmeteno osnovno sredstvo predmeta nakupa, ter zatrjevala višino znižanja v ocenjeni višini sanacijskih del, saj da naj bi tožnica pravzaprav morala podati trditve v smeri „zakaj in za koliko naj bi bil kupljeni poslovni delež (z vsemi nepremičninami, premičninami in drugim premoženjem, ki ga tožnica niti ne navaja) zaradi toženčevih kršitev manj vreden“, zaradi česar je drugostopenjsko sodišče njen tožbeni zahtevek v tem delu kot nesklepčen zavrnilo, pravilna?

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni (prvi odstavek 367.a člena ZPP), zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).