Jedro

V predlogu za dopustitev revizije mora biti sporno vprašanje oblikovano na način, ki pomeni jasno in konkretno predstavitev pravnega problema, ki naj bi ga sodišče napačno rešilo. To pomeni, da mora izhajati iz nosilnih stališč v sodbi (zato dolžnost postavitve konkretnega vprašanja), glede teh pa tudi na kratko utemeljiti, zakaj so napačna. Na drugi strani morajo v predlogu razvidne okoliščine, ki kažejo, da odgovor na predlagano pravno vprašanje ni pomemben le z vidika predlagateljevega interesa za izid postopka v konkretni zadevi, ampak je potreben zaradi koristi pravnega reda kot celote, torej za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP). V skladu z dosedanjimi stališči Vrhovnega sodišča se utemeljitev pomembnosti zahteva za vsako vprašanje posebej in ne zadošča le povzemanje določbe navedenega člena ZPP.

Izrek

I. Predlog za dopustitev revizije se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi tretje točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi, odpravilo odločbo Upravne enote Domžale, št. 351-48/2020/20 (25236) z dne 18. 2. 2021, in zadevo vrnilo organu v nov postopek. Z navedeno odločbo je upravni organ v obnovljenem postopku odločil, da ostane v veljavi gradbeno dovoljenje, št. 351-48/2020/9 (25236) z dne 10. 3. 2020, izdano stranki z interesom za gradnjo transformatorske postaje A. in kablovoda SN – 20 kV, na tam navedenih zemljiščih v k. o. ... in k. o. ...

2. Odločitev Upravnega sodišča temelji na presoji, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker so bile v upravnem postopku spregledane tožnikove navedbe, da varovalni pas transformatorske postaje sega na njegove nepremičnine. Teh navedb organ ni preveril, zato po presoji sodišča ni mogoče zaključiti, da je stranka z interesom izkazala izpolnjenost pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja iz 43. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ) glede na to, da se po sodni praksi varovalni pas iz 468. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-1) šteje za zemljišče, na katerem mora investitor izkazati pravico graditi (sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 254/2017 z dne 14. 6. 2018). Sodišče je zato organu naložilo, naj v ponovnem postopku preveri dejanske okoliščine v zvezi z oddaljenostjo tožnikove nepremičnine od objekta, ugotovi, ali gre za objekt, ki je glede na napetost podvržen zahtevi po širini varovalnega pasu dveh metrov, in na podlagi teh ugotovitev ponovno odloči. Pri tem naj upošteva, da zahteva po varovalnem pasu v obravnavni zadevi pomeni izpolnjevanje pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja.

3. Stranka z interesom (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije in zahtevo za izdajo začasne odredbe. V predlogu je zapisal vprašanja:

1. Ali je upravno sodišče pri presoji utemeljenosti tožbe glede obnove postopka pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja za IP Omicron zgrešilo bistveno kršitev določb postopka s tem, ko je odločbo organa prve stopnje (UE Domžale), s katero je ta pravnomočno gradbeno dovoljenje pustilo v veljavi, odpravilo in naložilo upravnemu organu, da v ponovljenem postopku obnove pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ko je energetski objekt (transformatorska postaja) že dokončan in tudi že priključen na javno elektro distribucijsko omrežje, _ponovno preveri dejansko stanje_ (oddaljenost tožnikove nepremičnine od objekta, vrsto transformatorske postaje, varovalni pas in ali predmetna transformatorska postaja sodi pod izjemo po 89. členu OPN Domžale) ter nato znova odloči, ali je investitor izkazal pravico graditi po 6. točki 1. odstavka 43. člena GZ ter ali predmetni objekt izpolnjuje pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja?

2. Ali je dopustno, da upravno sodišče pri presoji utemeljenosti odločbe, izdane v postopku obnove, s katero je upravni organ pustil v veljavi pravnomočno gradbeno dovoljenje, _posega tudi v samo vsebino pravnomočnega gradbenega dovoljenja,_ predvsem v primeru, ko je objekt na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja že zgrajen v celoti in tudi priključen na elektroenergetsko omrežje?

3. Ali je upravno sodišče pri presoji utemeljenosti tožbe glede obnove postopka pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt A. zgrešilo _bistveno kršitev določb postopka_ s tem, ko sploh ni presojalo ne pravne koristi investitorja po ohranitvi gradbenega dovoljenja ne javni interes niti ali bo z odpravo odločbe, s katero je upravni organ pravnomočno gradbeno dovoljenje pustilo v veljavi, sploh varovan pravni interes tožnika, upoštevaje dejstvo, da je objekt na podlagi pravnomočnega dovoljenja že zgrajen in dan v uporabo in da se ta po zakonu (58/3 členu GZ-1 oziroma prej 47. člen GZ) ne more več odpraviti ali razveljaviti? Ali je sodišče s tem kršilo tudi določbo 158. člena URS?

4. Ali je potrebno v primeru, ko se gradbeno dovoljenje tudi v postopku obnove pusti v veljavi, investitor pa je na podlagi tega pravnomočnega gradbenega dovoljenja že zgradil objekt, ki je že priključen na elektroenergetsko omrežje, njegovi ozemljitveni obroči pa se nahajajo izključno na parceli investitorja, izkazati _pravico graditi_ tudi na celotnem varovalnem pasu določenem v 468. členu EZ-1 ? Ali je po 468. členu EZ-1 določen največji obseg varovalnega pasu transformatorske postaje, oziroma ali je lahko širina varovalnega pasu, v katerem je investitor upravičen izvrševati upravičenja, tudi manj kot to določa 468. člen EZ-1, predvsem v primeru, ko se tako transformatorska postaja, kot vsi njeni ozemljitveni obroči nahajajo na parceli investitorja in ne posegajo na sosednje parcele?

5. Ali je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in odmikov objekta od sosednjih nepremičnin za presojo, ali bo transformatorska postaja tvorila del gospodarske infrastrukture dovolj, da investitor s sklenitvijo Pogodbe med pooblaščenim Elektro podjetjem in investitorjem, izkaže _namero_, da bo ta objekt postal del gospodarske infrastrukture po izgradnji objekta? **K I. točki izreka**

4. Predlog ni popoln.

5. Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi narave revizije kot sredstva za zagotavljanje pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) zahteva od stranke pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Tako mora predlagatelj v skladu z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP v predlogu natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katerega naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse. V nasprotnem primeru revizijsko sodišče predlog zavrže (šesti odstavek istega člena).

6. Iz navedenih določb izhaja, da mora biti sporno vprašanje oblikovano na način, ki pomeni jasno in konkretno predstavitev pravnega problema, ki naj bi ga sodišče napačno rešilo. To pomeni, da mora izhajati iz nosilnih stališč v sodbi (zato dolžnost postavitve konkretnega vprašanja), glede teh pa tudi na kratko utemeljiti, zakaj so napačna. Na drugi strani morajo v predlogu razvidne okoliščine, ki kažejo, da odgovor na predlagano pravno vprašanje ni pomemben le z vidika predlagateljevega interesa za izid postopka v konkretni zadevi, ampak je potreben zaradi koristi pravnega reda kot celote, torej za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP). V skladu z dosedanjimi stališči Vrhovnega sodišča se utemeljitev pomembnosti zahteva za vsako vprašanje posebej in ne zadošča le povzemanje določbe navedenega člena ZPP.1

7. Obravnavani predlog te vsebine nima. V njem so sicer na koncu obrazložitve navedena vprašanja, vendar predlagatelj z njimi ne izpostavlja pravnih problemov, ki bi bili vezani na nosilne razloge izpodbijane sodbe. Tako se drugo, tretje in četrto vprašanje nanašajo na položaj, kot da je bilo predlagateljevo pravnomočno gradbeno dovoljenje z odločitvijo sodišča že odpravljeno ali razveljavljeno. Ker ni bilo, ne more biti niti spora o tem, ali so bili za tako odločitev pravilno upoštevani predlagateljevi interesi, ki je svoj objekt že zgradil. Problematična je tudi sama obrazložitev predloga, ki ni kratka in jasna (dejansko je predlog vložen kot revizija v konkretni zadevi). Zato tudi ni razvidno, kaj točno je podlaga prvega vprašanja. Predlagatelj namreč v isti sapi trdi, da tožnik nima več pravnega interesa za tožbo in da je Upravno sodišče odločalo preko tožbenega zahtevka, da je bil presežen dovoljeni obseg obnove, očita, da sodišče ni utemeljilo, zakaj bi se ponovno preverjanje dejanskega stanja moralo vključiti v obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP,2 čeprav priznava, da je obnova dovoljena v obsegu, kolikor bi se z odločbo lahko poseglo v tožnikove pravice.3 Končno iz predloga tudi ne izhaja, da bi obravnavanje katerega od vprašanj preseglo domet obravnavane zadeve, saj prepis 367.a člena ZPP ne zadošča, zatrjevana neenotna sodna praksa (glede drugega dela četrtega vprašanja) pa ni izkazana na zahtevani način.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (šesti odstavek 367.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

9. ZUS-1 v prvem odstavku 84. člena določa, da vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena. Vrhovno sodišče pa lahko v skladu z drugim odstavkom istega člena na revidentovo zahtevo izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena tega zakona.

10. Iz teh določb je razvidno, da je zahtevo mogoče obravnavati in začasno odredbo izdati do konca revizijskega postopka. Nujni pogoj zanj pa je odločitev Vrhovnega sodišča, da bo zadevo obravnavalo zaradi pomembnega pravnega vprašanja (dopuščena revizija).4 Ker v obravnavanem primeru ta pogoj ni izpolnjen, je Vrhovno sodišče predlagateljevo zahtevo zavrglo.

1 Npr. sklepa III DoR 1/2023 z dne 15. 2. 2023 in III DoR 56/2022 z dne 17. 3. 2022. 2 Na podlagi navedene določbe se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena, ni bila dana možnost udeležbe v postopku. 3 Ta pa je v tožbi zatrjeval poseg v svojo lastninsko pravico zaradi nezadostnih odmikov predlagateljevega objekta od parcelne meje in zaradi širine varovalnega pasu, ki sega na njegovo nepremičnino. 4 Glej npr. sklepa Vrhovnega sodišča X DoR 298/2020 z dne 24. 9. 2020 in X Ips 2/2023 z dne 18. 1. 2023.