Jedro

Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj: - ali v konkretnih okoliščinah primera in glede na trditveno podlago tožeče stranke mini nakladalnik Bobcat S250 predstavlja nevarno stvar in je posledično podana objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke v višini 40 %, - ali je v konkretnem primeru, ko je do poškodbe tožnika prišlo zaradi tožnikovega nepravilnega ravnanja, ker ni upošteval pravilnega zaporedja faz v procesu delovne operacije odklopa bagrske roke, podana objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke v višini 40 %.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:

1. Ali v konkretnih okoliščinah primera in glede na trditveno podlago tožeče stranke mini nakladalnik Bobcat S250 predstavlja nevarno stvar in je posledično podana objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke v višini 40 %?

2. Ali je v konkretnem primeru, ko je do poškodbe tožnika prišlo zaradi tožnikovega nepravilnega ravnanja, ker ni upošteval pravilnega zaporedja faz v procesu delovne operacije odklopa bagrske roke, podana objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke v višini 40 %?

Obrazložitev

1. Tožnik v tej pravdi zahteva odškodnino za škodo, ki jo je utrpel v delovni nesreči dne 11. 10. 2007, ko je kot delavec (takratne A., d. o. o., ki je imela odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo utrpijo njeni delavci pri delu, zavarovano pri toženi stranki) izvajal postopek odklopa bagrske roke z delovnega stroja, t. j. mini nakladalnika Bobcat S 250 (v nadaljevanju nakladalnik), potem ko je zaključil z delom in mu je bilo naročeno, da nakladalnik pripravi za odvoz. Po trditvah tožnika je do nesreče prišlo, ker se je zataknila ročica na komandni plošči priključka za bagrsko roko, torej zaradi okvare na krmilnem mehanizmu. Začelo je dvigovati stroj (dvignilo ga je za 30 cm) in potiskati komandno ploščo od bagrske roke v stroj. Tožniku je stisnilo nogo ob steno kabine, tako da je ostal vkleščen, dokler ga ni rešil sodelavec. Odgovornost zavarovanca tožene stranke je tožnik gradil na objektivni in krivdni odgovornosti.

2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen do višine 40 %. Sodišče prve stopnje tožnikovi tezi o vzroku za nesrečo ni sledilo. Zlasti na podlagi mnenja izvedenca strojne stroke je ugotovilo, da je do delovne nezgode prišlo zaradi nepravilnega ravnanja tožnika z nakladalnikom, ker ni upošteval pravilnega zaporedja faz v procesu delovne operacije odklopa bagrske roke, kar je povzročilo drugačno delovanje stroja od predvidenega in posledično poškodbo tožnika. Kljub temu pa je sodišče presodilo, da toženkin zavarovanec kot imetnik stroja odgovarja za nastalo škodo po principu objektivne odgovornosti, ker je do poškodbe prišlo zaradi delovanja stroja (podana je torej vzročna zveza med škodo in nevarno stvarjo). Stališče sodne prakse, da niso nevarne tiste stvari, ki takšne postanejo šele z nepravilno uporabo, se nanaša na tiste stvari, ki same po sebi (do nepravilne uporabe) niso nevarne, kar pa za obravnavni stroj ne velja. Tožnik je uporabljal delovni stroj, ki je bil zaradi opisanega načina delovanja že sam po sebi nevaren. Nespoštovanje varnostnih navodil s strani tožnika pa je sodišče upoštevalo pri odločanju o delni ali popolni razbremenitvi odgovornosti imetnika nevarne stvari oziroma obratovalca (153. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ, 171. člen OZ).

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tako pritožbo tožnika kot tožene stranke in odločitev sodišča prve stopnje potrdilo. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje, da je nakladalnik nevarna stvar in delo z njim nevarna dejavnost. Sodna praksa namreč šteje za nevarne stvari tiste stvari, ki jih poganja električna ali motorna sila, ker jih posameznik ne more hipoma ustaviti oziroma preprečiti vseh razsežnosti njenega delovanja in tako odvrniti nesreče. 4. Predlog za dopustitev revizije vlaga tožena stranka, kot navaja, iz razloga, ker gre za odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za razvoj prava preko sodne prakse, zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. Zastavlja sledeči pravni vprašanji: a) Ali v konkretnih okoliščinah primera in glede na trditveno podlago tožeče stranke mini nakladalnik Bobcat S250 predstavlja nevarno stvar in je posledično podana objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke v višini 40 %? b) Ali je v konkretnem primeru, ko je do poškodbe tožnika prišlo izključno zaradi tožnikovega nepravilnega ravnanja, ker ni upošteval pravilnega zaporedja faz v procesu delovne operacije odklopa bagrske roke, podana objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke v višini 40 %? Tožena stranka se ne strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da je v konkretnem primeru predmetni nakladalnik predstavljal nevarno stvar in delo z njim nevarno dejavnost, zaradi česar je podana objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke, in meni, da je to stališče materialnopravno zmotno. Poudarja, da glede na ugotovitve izvedenca jasno izhaja, da do poškodbe tožnika ni prišlo zaradi samodejnega, nenadzorovanega oziroma nekontroliranega delovanja stroja, ki bi bila posledica okvare na krmilnem mehanizmu stroja (le na teh trditvah je tožnik utemeljeval objektivno odgovornost zavarovanca tožene stranke), temveč je do poškodbe tožnika prišlo izključno zaradi tožnikovega nepravilnega upravljanja s strojem, ki je v času delovne operacije odklopa bagrske roke miroval in bil v tehnično brezhibnem stanju. V zadevi VS RS II Ips 282/2005 je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da bager sam po sebi ni nevarna stvar. Da neka stvar oziroma stroj predstavlja nevarno stvar, mora od same stvari izhajati povečana nevarnost za okolico, se pravi, da mora obstajati neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda, ki ni majhna. V skladu s sodno prakso se pravila o objektivni odgovornosti uporabljajo samo takrat, ko nevarnost ni posledica nepravilnega dela oškodovanca, podlaga objektivne odgovornosti tako niso stvari, ki postanejo nevarne šele zaradi nepravilne uporabe oziroma nepravilnega načina njihovega upravljanja (toženka se sklicuje na sodbi VS RS II Ips 659/2004 in II Ips 198/2006). Toženka v zvezi z zatrjevanim odstopom od sodne prakse oziroma neenotno sodno prakso opozarja še na zadeve VSL I Cp 494/2009 z dne 18. 3. 2009, VSL II Cp 439/2012 z dne 14. 11. 2012 in VSL II Cp 1473/2014 z dne 12. 11. 2014. 5. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanj, postavljenih v toženkinem predlogu in opredeljenih v izreku tega sklepa (pri čemer je Vrhovno sodišče pri drugem zastavljenem vprašanju izpustilo besedo "izključno"), podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato je v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).