Jedro

ZPIZ-1 v 7. členu jasno določa, da (obvezno) zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, ter da nastanek takega pravnega razmerja sporoči nosilcu zavarovanja zavezanec za prijavo. Na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb, ki so poslovodne osebe in niso zavarovani na drugi podlagi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z odločbo z dne 27. 3. 2012 po uradni dolžnosti ugotovila, da ima tožnik na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 od 26. 3. 2005 dalje lastnost zavarovanca kot družbenik in poslovodna oseba zasebne družbe. Njegovo pritožbo je tožena stranka zavrnila z odločbo z dne 17. 5. 2012. 2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za odpravo obeh odločb in ustavitev postopka ugotavljanja lastnosti zavarovanca. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek, da se izpodbijani odločbi spremenita tako, da se ugotovi lastnost zavarovanca le za čas od 27. 3. 2012 do 9. 4. 2012. Ugotovilo je, da je tožnik 26. 3. 2005 postal družbenik in sočasno tudi poslovodna oseba družbe in ni bil zavarovan na drugi podlagi, saj je bil uživalec pokojnine. Drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1 tudi ne določa več pogoja, da bi morala poslovodna oseba ustvariti dohodek, ki dosega vsaj minimalno plačo. Sklicuje se na identični primer, o katerem je Vrhovno sodišče odločil v zadevi VIII Ips 178/2010. V zadevi VIII Ips 283/2008 pa gre za drugačno pravno situacijo, kot je tožnikova - le za spremembo podlage za obvezno zavarovanje.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožnik kot uživalec invalidske pokojnine od leta 1991 dalje ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v obdobju od 26. 3. 2005 do 10. 4. 2012 pa je bil vpisan v Poslovni register Slovenije kot družbenik in hkrati poslovodna oseba gospodarske družbe. Ker prijava v zavarovanje ni bila vložena, je tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 50. člena ZMEPIZ po uradni dolžnosti uvedla postopek ugotavljanja zavarovalnega razmerja. V skladu s 7. členom ZPIZ-1 in drugim odstavkom 45. člena ZMEPIZ nastane zavarovalno razmerje na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Z izpodbijanima odločbama ni bilo poseženo v tožnikovo pravico do invalidske pokojnine ali spremenjena lastnost zavarovanca za nazaj. Kot neutemeljene je zavrnilo pritožbene navedbe o zastaranju ugotavljanja statusa zavarovanca s sklicevanjem na ZDavP-1 ter o kršitvah ustavnih pravic iz 14., 22. in 50. člena Ustave.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi absolutne bistvene kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je obdržalo v veljavi izpodbijani odločbi, ki status zavarovanca tožnika določata za nazaj od 26. 3. 2005 dalje. O svoji obveznosti po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 je bil seznanjen šele z dopisom z dne 15. 3. 2012 in nato z odločbo z dne 27. 3. 2012. Taka odločitev pomeni nezakonit poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje, to je pravico tožnika do invalidske pokojnine, sodišči pa se do tega temeljnega vprašanja nista opredelili. če bi tožena stranka tožnika takoj ob vpisu v register kot poslovodne osebe opomnila na neplačevanje prispevkov, bi tožnik imel možnost zavarovanje urediti drugače. Sklicuje se na odločitve Vrhovnega sodišča, da pri odločanju o spremembi lastnosti zavarovanca zaradi spremembe podlage za zavarovanje, ni mogoče ugotoviti spremembe za nazaj, temveč le za naprej, to je od izdaje odločbe, s katero se ugotovi status zavarovanca. Tožniku so kršene ustavne pravice iz 14., 22. in 50. člena Ustave, saj se mu s tem, ko se status zavarovanca vzpostavlja za nazaj, nalagajo le obveznosti iz naslova zavarovanja, pravic iz tega naslova pa ne more uveljaviti. Sodišči se nista opredelili do tožnikovega ugovora zastaranja in subsidiarne uporabe določb 125. člena ZDavP-2. Sodišči sta zmotno uporabili materialno pravo tudi s tem, ko nista upoštevali 18. člena ZPIZ-1, ki sicer družbenike v enoosebni družbi neustavno postavlja v bistveno slabši položaj kot ga imajo samozaposleni. Ne strinja se s stališčem Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 317/2010. Tožena stranka bi tudi morala tožnika po uradni dolžnosti odjaviti iz zavarovanja po izbrisu iz sodnega registra.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane. Izpodbijana sodba nima formalnih pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi dala preizkusiti. Ker je predmet izpodbijane odločitve tožene stranke le ugotovitev lastnosti zavarovanca, za odločitev o tem niso odločilna dejstva, ki se nanašajo na to, kakšne pravice in obveznosti za tožnika iz tega izhajajo. Pritožbenih navedb v zvezi s tem sodišče druge stopnje tudi ni spregledalo (točka 16. obrazložitve). Enako velja za pritožbene navede glede domnevnega zastaranja ugotavljanja statusa zavarovanca (točka 14. obrazložitve).

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji je v spornem obdobju urejal ZPIZ-1, ki v 7. členu jasno določa, da (obvezno) zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, ter, da nastanek takega pravnega razmerja sporoči nosilcu zavarovanja zavezanec za prijavo. Na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb, ki so poslovodne osebe in niso zavarovani na drugi podlagi. ZPIZ-1 v 178. členu ureja tudi ponoven vstop v zavarovanje uživalcev pokojnine, ki pridobijo lastnost zavarovanca - pokojnina se jim v tem času ne izplačuje.

10. Tudi po določbah 45. člena ZMEPIZ-1 nastane zavarovalno razmerje po zakonu takoj, ko je vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje, nastanek takega pravnega razmerja pa sporoči Zavodu zavezanec z vložitvijo prijave na predpisanem obrazcu. Zavezanci za prijavo za zavarovance iz 15. člena ZPIZ-1 so po določbi tretjega odstavka 23. člena ZMEPIZ-1 zavarovanci sami. Po določbi 47. člena ZMEPIZ-1 poslovodni delavci zasebnih družb iz drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 pridobijo lastnost zavarovanca z dnem vpisa v sodni register.

11. Zakonska obveznost tožnika je bila, da po vpisu v poslovni register toženi stranki sporoči nastanek pravnega razmerja, ki je po določbi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ne more se sklicevati, da za svojo obveznost ni vedel oziroma, da bi ga morala tožena stranka s tem še posebej seznanjati. Ker prijava v zavarovanje ni bila vložena, je tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 50. člena ZMEPIZ po uradni dolžnosti uvedla postopek ugotavljanja zavarovalnega razmerja in izdala izpodbijano odločbo, s katero je odločila, da ima tožnik od 26. 3. 2005 dalje lastnost zavarovanca (tako tudi v primerljivi zadevi VIII Ips 178/2010).

12. Neutemeljeno se revizija sklicuje na to, da naj bi tožena stranka z izpodbijano odločitvijo nezakonito posegla v pravnomočno urejeno pravno razmerje. Pravnomočno je bilo odločeno o tožnikovi pravici do invalidske pokojnine (1) in v to pravico izpodbijana odločitev ne posega. Nekaj drugega pa je, da se uživalcu pokojnine le-ta začasno ne izplačuje, če ponovno vstopi v zavarovanje (178. člen ZPIZ-1), saj posameznik ne more biti sočasno zavarovanec in uživalec pravic iz tega zavarovanja (drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1). O tožnikovi lastnosti zavarovanca pa pravnomočno še ni bilo odločeno in torej ne gre za spremembo tega statusa (spremembo podlage za obvezno zavarovanje), ki bi bila mogoča le za naprej (tako sodna praksa, na katero se sklicuje tožnik, na primer sodba Vrhovnega sodišča VIII Ips 283/2008).

13. Tožena stranka je z izpodbijanima odločbama ugotovila le tožnikovo lastnost zavarovanca in samo ta odločitev je predmet sodne presoje v tem postopku. ZPIZ-1 v drugem odstavku 7. člena določa, da zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, v 30. členu pa še, da traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja do njegovega prenehanja, če ta zakon ne določa drugače. V 45. členu ZMEPIZ je določeno, da zavarovalno razmerje nastane po zakonu takoj, ko je vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje. V četrti. alineji 47. člena ZMEPIZ je določba, da poslovodni delavci zasebnih družb iz drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1, ki niso zavarovani na drugi podlagi, lastnost zavarovanca pridobijo ob pogoju vložene prijave v zavarovanje z dnem vpisa v sodni (poslovni) register. Po prvem odstavku 48. člena ZMEPIZ pridobi oseba lastnost zavarovanca tudi, če prijava ni bila vložena v rokih, ki jih določa ta zakon (57. člen), po drugem odstavku tega člena pa oseba pridobi lastnost zavarovanca z dnem nastanka pravnega razmerja (če to še traja), sicer pa največ od dneva uveljavitve ZPIZ-1. Lastnost zavarovanca oseba pridobi z dnem določenim v 47. členu ZMEPIZ tudi, če je po uradni dolžnosti ugotovljena lastnost zavarovanca, pa ta v roku 8 dni ni vložil prijave v zavarovanje (50. in 53. člen ZMEPIZ).

14. Ker je glede na navedeno zakonsko ureditev tožnik že po zakonu samem imel lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer že od dneva vpisa v poslovni register (33. člen ZPIZ-1), za ugotovitev o tem ne pridejo v poštev pravila o zastaranju. Kakšne so posledice te ugotovitve pa je (bilo) predmet drugih odločitev tožene stranke (ugotovitev preveč izplačanih zneskov na račun zavoda, zahteva po vrnitvi, zahteva po plačilu prispevkov). V teh postopkih lahko tožnik uveljavlja zastaranje po pravilih, določenih v Obligacijskem zakoniku oziroma tudi po ZDavP, ki sicer ureja le posebna pravila o zastaranju odmere in izterjave davkov in prispevkov.

15. Neutemeljeno je sklicevanje revizije na to, da bi moralo sodišče uporabiti določbo prvega odstavka 18. člena ZPIZ-1, ker si tožnik v spornem obdobju ni izplačeval plače, ker naj za to ne ni bilo pogojev, bi moralo sodišče ugotoviti, da zanj obvezno zavarovanje ni obvezno. Vrhovno sodišče je v zadevi VIII Ips 317/2010 (in enako kasneje v zadevah VIII Ips 197/2012 in VIII Ips 246/2013) presodilo, da se opredelitev samozaposlenega iz 8. člena ZPIZ-1 nanaša le na osebe iz prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1. Le za te osebe je tako kot pogoj predpisano ustvarjanje dohodka, ki dosega vsaj minimalno plačo. Če ga v obdobju treh let ne dosegajo, se po prvem odstavku 18. člena ZPIZ-1 šteje, da ne opravljajo samostojne dejavnosti kot edini in glavni poklic - da torej niso samozaposleni in zavarovanje zanje ni obvezno. Za osebe iz drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 pa pogoj doseganja vsaj minimalnega dohodka ni prepisan.

16. Neutemeljena je revizija tudi, kolikor uveljavlja, da sodišče zmotno ni upoštevalo določbe drugega odstavka 55. člena ZMEPIZ. Ta določba v tožnikovem primeru ne pride v poštev, saj pri tožniku do prenehanja obveznega zavarovanja po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 ni prišlo zaradi ugotovljene I. kategorije invalidnosti ali zaradi ugotovitve, da poslovodne funkcije ni več zmožen opravljati. Razlogi sodišča druge stopnje v zvezi s tem so jasni in niso sami s seboj v nasprotju, zato tudi zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

17. Glede zatrjevanih kršitev ustavnih pravic iz 14., 22. in 50. člena Ustave pa revizija navaja okoliščine, ki za odločitev v tem sporu niso pomembne. Tožnik bi moral sam vložiti prijavo v obvezno zavarovanje in bi na podlagi tega od pravočasne prijave dalje lahko uveljavljal enake pravice kot drugi zavarovanci v enakem položaju, odločitev o lastnosti zavarovanca tožniku sama po sebi še ne nalaga nobenih obveznosti. Ustavno sodišče je že odločalo o pobudi za presojo ustavnosti drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 (ob sočasno vloženi ustavni pritožbi) in jo zavrnilo - sklep U-I-300/09, Up-1466/09, v podobnem dejanskem in pravnem primeru pa je pobudo zavrnilo, ker ni odpirala pomembnih ustavnopravnih vprašanj - sklep U-I-62/12, Up-310/12. 18. Glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Na podlagi I. kategorije invalidnosti, ker zaradi bolezni ni več zmožen ne za svoje ne za drugo ustrezno delo.