Jedro

Nasprotna udeleženka v pritožbi utemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje, da je izmena nedeljiva in da dodatek za izmensko delo pripada javnemu uslužbencu za celo izmeno, ne le za določene ure izmene. Že predlagatelj sam z dajatvenim zahtevkom ni zahteval dodatka za celo izmeno, ampak le za del popoldanske izmene od 12.00 ure dalje (namesto od 14.00 ure, kot ga je nasprotna udeleženka obračunavala). Tudi iz obrazložitve sodbe VS RS VIII Ips 20/2020 ne izhaja, da je izmena nedeljiva in da pripada delavcu dodatek za celo izmeno, ampak da ni mogoče za neizmensko delo priznati dodatka za čas po 14.00 (ali 12.00 uri), ker je določeno, da se sicer takrat začne popoldanska izmena oziroma upravičenost do dodatka za popoldansko izmeno. Določbe osmega odstavka 16. člena KPP, ki opredeli izmensko delo, ni mogoče razumeti drugače, kot da za čas pred 14.00 uro dodatek za izmensko delo ne pripada.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se - izpodbijani del sodbe in sklepa spremeni, tako da se glasi: „II. Zavrne se zahtevek: „Ugotovi se, da je nasprotna udeleženka od 1. 2. 2016 do 18. 1. 2022 kršila določbo 40. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18), ker policistom, ki so delo opravljali v popoldanski izmeni od 12.00 ure dalje, oziroma policistom, ki so delali v dvanajsturni izmeni, pa so z delom pričeli pred 12.00 uro, ni za celoten čas dela v izmeni obračunala in izplačala dodatka za izmensko delo, ampak je navedeni dodatek obračunala in izplačala samo za čas od 14.00 ure dalje.“

III. Zavrne se zahtevek: „Nasprotna udeleženka je dolžna plačati za čas od vključno marca 2016 do vključno decembra 2021 vsem policistom, ki so delo opravljali v popoldanski izmeni od 12. ure dalje oziroma so delali v dvanajsturni izmeni, ki se je pričela pred 12.00 uro, dodatek za izmensko delo v višini 7 odstotkov urne postavke osnovne plače za vse opravljene ure od 12.00 ure dalje oziroma v primeru dela v dvanajsturni izmeni, ki se je začela pred 12.00 uro, za vse opravljene ure v dvanajsturni izmeni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posameznih mesečnih zneskov: - za obdobje od marca 2016 do februarja 2018 od 16. 3. 2018 do plačila; - za obdobje od marca 2018 do decembra 2021 od 11. dne v mesecu za razliko v plači iz preteklega meseca.„ V. Predlagatelj sam krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, nasprotni udeleženki pa je dolžan v roku 15 dni plačati stroške v višini 2.181,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.“ - izpodbijani dopolnilni sklep spremeni, tako da se glasi: „Stranski udeleženec sam krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.“

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, nasprotni udeleženki pa je dolžan v roku 15 dni plačati stroške v višini 915,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog v delu, v katerem se nanaša na ugotovitev kršitve Akta o delitvi sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti, dodatkih in nekaterih povračilih stroškov v zvezi z delom javnih uslužbencev A. št. ... z dne 13. 1. 2009 glede izplačila dodatka za izmensko delo, zavrglo (točka I izreka sodbe in sklepa). Ugotovilo je, da je nasprotna udeleženka od 1. 2. 2016 do 18. 1. 2022 kršila določbo 40. člena KPJS, ker policistom, ki so delo opravljali v popoldanski izmeni od 12.00 ure dalje, oziroma policistom, ki so delali v dvanajsturni izmeni, pa so z delom pričeli pred 12.00 uro, ni za celoten čas dela v izmeni obračunala in izplačala dodatka za izmensko delo, ampak je navedeni dodatek obračunala in izplačala samo za čas od 14.00 ure dalje (točka II izreka sodbe in sklepa). Nasprotni udeleženki je naložilo, da plača za čas od marca 2016 do decembra 2021 vsem policistom, ki so delo opravljali v popoldanski izmeni od 12.00 dalje oziroma so delali v dvanajsturni izmeni, ki se je pričela pred 12.00 uro, dodatek za izmensko delo v višini 7 odstotkov urne postavke osnovne plače za vse opravljene ure od 12.00 ure dalje oziroma v primeru dela v dvanajsturni izmeni, ki se je začela pred 12.00 uro, za vse opravljene ure v dvanajsturni izmeni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posameznih mesečnih zneskov: - za obdobje od marca 2016 do februarja 2018 od 16. 3. 2018 do plačila, - za obdobje od marca 2018 do decembra 2021 od 11. dne v mesecu za razliko v plači iz preteklega meseca do plačila (točka III izreka sodbe in sklepa). Višji zahtevek je zavrnilo (točka IV izreka sodbe in sklepa). Nasprotni udeleženki je naložilo, da predlagatelju plača pravdne stroške v višini 1.870,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva po poteku izpolnitvenega roka do plačila (točka V sodbe in sklepa). Z dopolnilnim sklepom je nasprotni udeleženki naložilo, da stranskemu udeležencu plača pravdne stroške v višini 847,66 EUR.

2. Zoper ugodilni del navedene sodbe in sklepa (točke II, III in V izreka) ter dopolnilni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotna udeleženka. Navaja, da je v KPJS določen obvezen postopek za mirno rešitev spora, posredovanje in arbitraža, ki ni obvezna. Predlagatelj postopka posredovanja ni sprožil, zaradi česar njegova tožba ni dopustna in bi jo moralo sodišče prve stopnje zavreči. Nasprotna udeleženka izmenskega dela ni uredila z Aktom z dne 13. 1. 2009. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb nasprotne udeleženke, s čimer je storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poseglo je v njeno ustavno pravico do enakega varstva pravic. Zmotno je enačilo pojma izmensko delo in dodatek za izmensko delo ter zmotno štelo, da dodatek pripada javnemu uslužbencu za izmeno kot celoto. KPJS izrecno določa, da javnemu uslužbencu, ki opravlja dvanajsturno izmeno, pripada dodatek le za del izmene. KPP določa, da se delo med 6.00 uro in 14.00 uro ne šteje za izmensko delo, kar pomeni, da za to delo javnemu uslužbencu ne pripada dodatek. Drugega pomena določbi ni mogoče pripisati. Akt z dne 13. 1. 2009 je nasprotna udeleženka dne 31. 3. 2021 spremenila, pri čemer ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da se s spremembo ni nič spremenilo. Tako iz nespremenjenega kot spremenjenega Akta v povezavi z določbami kolektivnih pogodb jasno izhaja, da je javni uslužbenec upravičen do dodatka le za del popoldanske oziroma dnevne izmene. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do narave dela javnih uslužbencev – policistov. Policisti delo opravljajo v neenakomerno razporejenem delovnem času, ne izmenskega dela. To izhaja že iz oznak v sistemizaciji delovnih mest. Neenakomerno razporejen delovni čas je drugačna oblika razporeditve delovnega časa, kot je izmensko delo. ZSPJS ločuje dodatek za izmensko delo in dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času. Opravljanje dela v dvanajsturnih izmenah (ruski turnus) pomeni opravljanje dela v neenakomerno razporejenem delovnem času. Drugačna je ureditev v Slovenski vojski, saj ZObr izrecno določa, da se delo v ruskem turnusu šteje za izmensko delo. Zaradi zmotne odločitve o utemeljenosti zahtevka je sodišče prve stopnje zmotno odločilo o pravdnih stroških, kar velja tudi za dopolnilni sklep. Nasprotna udeleženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe in sklepa ter dopolnilni sklep spremeni, tako da zahtevek zavrne, oziroma podrejeno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo zoper sodbo in sklep predlagatelj prereka navedbe nasprotne udeleženke. Navaja, da je podal predlog v kolektivnem delovnem sporu o izvrševanju kolektivne pogodbe. V takšnem sporu ni predpisane procesne predpostavke mirne rešitve spora, kot je pravilno štelo sodišče prve stopnje. Zahtevku je utemeljeno ugodilo. Stališče, da je nasprotna udeleženka podrobno uredila izmensko delo z Aktom z dne 13. 1. 2009, je že zavzelo Vrhovno sodišče RS v zadevi VIII Ips 20/2020. Z aktom je razširila pravico do dodatka za izmensko delo, in sicer za čas med 12.00 in 14.00 uro, pri čemer je sodišče prve stopnje opredelilo, da to ni bistveno, saj se kot izmena ne šteje posamezna ura dela. Določbe akta niso nasprotne določbam kolektivne pogodbe. Nasprotna udeleženka sodišču prve stopnje neutemeljeno očita kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Delitev izmene oziroma plačilo dodatka le za določene ure je v nasprotju z definicijo izmenskega dela. Oži pravice, ki so zagotovljene z Direktivo 88/2003/ES, ki vsebuje definicijo izmenskega dela. Glede sprememb akta je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da jih nasprotna udeleženka niti ni utemeljila; njene pritožbene navedbe glede objave oziroma veljavnosti akta so kot novote neupoštevne. Neenakomerno razporejen delovni čas in izmensko delo se ne izključujeta, kot neutemeljeno navaja nasprotna udeleženka. Policisti delo opravljajo v izmenah. Izmensko delo urejata tako akt nasprotne udeleženke kot KPP. V zadevi VIII Ips 20/2020 je bilo zavzeto tako stališče, da šteje opravljanje dela v dvanajsturnih izmenah (ruski turnus) za izmensko delo kot stališče, da je izmena nedeljiva. Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da je nasprotna udeleženka kršila določbe KPJS, ker je dodatek za izmensko delo plačevala le za določene ure izmene. Predlagatelj pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe in sklep ter dopolnilni sklep preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbah. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba. Na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno neutemeljeno odločitev. Zahtevku predlagatelja je neutemeljeno (delno) ugodilo.

6. Nasprotna udeleženka se v pritožbi neutemeljeno zavzema za (razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in sklepa ter) zavrženje tožbe. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da postopek mirne rešitve spora kot procesna predpostavka v smislu prvega odstavka 23. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) ni določena. Postopek pogajanj, predvsem pa postopek posredovanja v primeru spora o pravici, kot je obravnavani, s KPJS ni predviden. Določbe 8. člena KPJS, da stranki nesoglasja oziroma spore, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, rešujeta s posredovanjem ali arbitražo v skladu z določili te kolektivne pogodbe, ni mogoče razumeti drugače, kot da se nanaša na tiste spore, za katere je v predhodnem 7. členu KPJS določeno, da se rešujejo s pogajanji, to pa so interesni spori glede sklenitve nove ali spremembe oziroma dopolnitve obstoječe kolektivne pogodbe.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi ocene predložene listine – odgovora nasprotne udeleženke z dne 23. 12. 2020 na poziv predlagatelja za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja z dne 11. 12. 2020 pravilno ugotovilo, da nasprotna udeleženka policistom dodatek za izmensko delo obračunava, kar posredno potrjuje dejstvo, da policisti opravljajo izmensko delo. Ali je to označeno v sistemizaciji delovnih mest (oziroma ali je v sistemizaciji za vsa delovna mesta označeno, da se delo opravlja v neenakomerno razporejenem delovnem času, kot poudarja nasprotna udeleženka, pri čemer se dodatek za neenakomerno razporejen delovni čas in dodatek za izmensko delo izključujeta), ni bistveno.

8. Nasprotna udeleženka v pritožbi utemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje, da je izmena nedeljiva in da dodatek za izmensko delo pripada javnemu uslužbencu za celo izmeno, ne le za določene ure izmene. Že predlagatelj sam z dajatvenim zahtevkom ni zahteval dodatka za celo izmeno, ampak le za del popoldanske izmene od 12.00 ure dalje (namesto od 14.00 ure, kot ga je nasprotna udeleženka obračunavala). Tudi iz obrazložitve sodbe VS RS VIII Ips 20/2020 ne izhaja, da je izmena nedeljiva in da pripada delavcu dodatek za celo izmeno, ampak da ni mogoče za neizmensko delo priznati dodatka za čas po 14.00 (ali 12.00 uri), ker je določeno, da se sicer takrat začne popoldanska izmena oziroma upravičenost do dodatka za popoldansko izmeno. Določbe osmega odstavka 16. člena Kolektivne pogodbe za policiste (KPP; Ur. l. RS, št. 41/2012 in nadalj.), ki opredeli izmensko delo, ni mogoče razumeti drugače, kot da za čas pred 14.00 uro dodatek za izmensko delo ne pripada. Sicer bi bila ta določba („za izmeno ne šteje delo, opravljeno med 6.00 in 14.00 uro“) brez vsebine. Za delo v dvanajsturnih izmenah (ruski turnus) pa je celo jasno določeno, da dodatek pripada samo za del dnevne izmene. Enako velja za določbo 26. člena Akta o delitvi sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti, dodatkih ter nekaterih povračilih stroškov v zvezi z delom javnih uslužbencev A. z dne 13. 1. 2009, ki za delo v popoldanski izmeni opredeli delo, ki se je pričelo po 12.00 uri.

9. 40. člen KPJS določa dodatek za izmensko delo, in sicer v prvem odstavku določa, da pripada javnemu uslužbencu za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni oziroma za redno delo v popoldanskem času dodatek v višini 7 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, v drugem odstavku pa, da se dodatek obračunava le za čas, ko javni uslužbenec dela v teh pogojih. 40. člen KPJS torej upravičuje javne uslužbence do dodatka za izmensko delo za popoldansko in nočno izmeno, ne določa pa časovnih okvirov teh izmen. Zato same te določbe nasprotna udeleženka s tem, da je kot popoldansko izmeno štela čas po 14.00 in ne 12.00 uri, ni kršila. (Kršitev samega Akta o delitvi sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti, dodatkih ter nekaterih povračilih stroškov v zvezi z delom javnih uslužbencev A. z dne 13. 1. 2009 kot splošnega akta delodajalca, če bi šteli, da določa kriterije v zvezi z dodatki policistov, ni predmet kolektivnega delovnega spora; v tem delu je bil predlog zavržen, odločitev je ob odsotnosti pritožbe predlagatelja pravnomočna.)

10. Sodišče prve stopnje je kršitev določbe 40. člena KPJS ugotovilo z upoštevanjem Razlage KPJS (Ur. l. RS, št. 3/2009 in 22/2013), ki med drugim določa, da pripada javnemu uslužbencu dodatek za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni oziroma za redno delo v popoldanskem času za čas, ki je po samem zakonu ali drugem predpisu, kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca določen za popoldansko ali nočno izmeno oziroma za redno delo v popoldanskem času, in da je javni uslužbenec, ki dela v dvanajsturnih izmenah, upravičen do dodatka za opravljeno delo v nočni izmeni in za delo v popoldanskem času v dnevni izmeni. Časovni okviri izmen z vidika, kdaj javnemu uslužbencu pripada dodatek za izmensko delo, so določeni tako s KPP kot z Aktom o delitvi sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti, dodatkih ter nekaterih povračilih stroškov v zvezi z delom javnih uslužbencev A. z dne 13. 1. 2009. Iz KPP izhaja, da dodatek pripada za čas po 14.00 uri (popoldanska izmena oziroma dnevna izmena v primeru dvanajsturnih izmen), kot ga je nasprotna udeleženka obračunavala policistom, iz Akta pa, da pripada za čas po 12.00 uri, za kar si prizadeva predlagatelj.

11. Akt o delitvi sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti, dodatkih ter nekaterih povračilih stroškov v zvezi z delom javnih uslužbencev A. z dne 13. 1. 2009 je bil sprejet in uveljavljen, preden je bila sprejeta KPP, ki je nato (na specifičen način) uredila delovna razmerja policistov. Tudi iz 1. člena Akta izhaja, da ta določa način delitve sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti, podrobneje določa kriterije v zvezi z dodatki, ki se izplačujejo v A. in izplačila nekaterih povračil stroškov v zvezi z delom v ministrstvu, ki niso urejeni v drugih predpisih. Policija je organ v sestavi ministrstva (2. člen Zakona o organiziranosti in delu v Policiji – ZODPol; Ur. l. RS, št. 15/2013 in nadalj.), KPP pa je predpis, v katerem so za policiste urejeni dodatki k plači, med njimi dodatek za izmensko delo (osmi odstavek 16. člena KPP). Ta predpis je relevanten kot kasnejši in specialnejši. 12. Poleg tega je treba z vidika presoje, ali policistom dodatek za izmensko delo pripada za popoldansko izmeno od 12.00 ali od 14.00 ure oziroma ali jim v primeru opravljanja dvanajsturnih izmen (ruski turnus; če ta glede na razporeditev delovnega časa šteje za izmensko delo; peti odstavek 148. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) dodatek pripada od 12.00 ali od 14.00 ure, ki je odvisna od presoje, ali zanje veljajo določbe KPP ali Akta nasprotne udeleženke kot splošnega akta, upoštevati še omejitev avtonomije, ki velja v javnem sektorju. Tretji odstavek 16. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj.) določa, da delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. To za konkretni primer pomeni, da nasprotna udeleženka kot delodajalec ne sme zagotavljati javnim uslužbencem – policistom dodatka za izmensko delo v večjem obsegu, kot to izhaja iz veljavne kolektivne pogodbe (torej v obsegu, kot bi izhajal iz njenega splošnega akta, kar je Akt o delitvi sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti, dodatkih ter nekaterih povračilih stroškov v zvezi z delom javnih uslužbencev A. z dne 13. 1. 2009).

13. Za izmensko delo je v zadevi VDSS Pdp 399/2019 oziroma VS RS VIII Ips 20/2020 tožnik uveljavljal plačilo dodatka za čas, ki ga je v delovnikih od 7.00 do 15.00 ure opravil po 14.00 uri. Njegov zahtevek je bil zavrnjen. Vrhovno sodišče RS se je v razlogih sodbe opredelilo do Akta o delitvi sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti, dodatkih ter nekaterih povračilih stroškov v zvezi z delom javnih uslužbencev A. z dne 13. 1. 2009 in štelo njegove določbe o izmenskem delu za ugodnejše od določb KPP, sicer pa se do veljavnosti njegovih določb za policiste ni opredeljevalo, ker to ni bilo bistveno za odločitev.

14. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno ugodilo zahtevku predlagatelja za ugotovitev kršitve določbe KPJS in, da se nasprotni udeleženki naloži plačilo dodatka za izmensko delo policistom, ki so delo opravljali v popoldanski izmeni od 12.00 ure dalje oziroma so delali v dvanajsturni izmeni, ki se je pričela pred 12.00 uro, za ure od 12.00 ure oziroma za vse opravljene ure v dvanajsturni izmeni. Tak zahtevek ni utemeljen.

15. Zaradi spremenjene odločitve o utemeljenosti zahtevka je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP ponovno odločilo o stroških postopka na prvi stopnji. Nasprotni udeleženki je upoštevaje za pravdo potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP) in Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.) ob pravilni oceni sodišča prve stopnje, da gre za srednje zahteven kolektivni delovni spor, priznalo 1.000 točk za sestavo odgovora na predlog, dvakrat po 750 točk za dve pripravljalni vlogi, 1.000 točk za pristop na prvi narok za glavno obravnavo, 50 točk za čakanje na narok in dvakrat po 20 točk za odsotnost iz pisarne, skupaj z materialnimi stroški 3.635,9 točk. Ni ji priznalo stroškov za posvet s stranko, pregled spisov, listin in dokumentacije, dopis stranki in končno poročilo stranki, ker so ti stroški že zajeti v priznanih postavkah. Stroške v višini 2.181,54 EUR ji je dolžan po načelu uspeha v pravdi (prvi odstavek 154. člena ZPP) plačati predlagatelj, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Predlagatelj in stranski udeleženec, o katerega stroških je sodišče prve stopnje odločilo z dopolnilnim sklepom, sama krijeta svoje stroške.

16. Pritožbeno sodišče je pritožbama nasprotne udeleženke ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP in 3. točke 165. člena ZPP izpodbijani del sodbe in sklepa ter izpodbijani dopolnilni sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kot je razvidno iz izreka.

17. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP odločilo o pritožbenih stroških. Nasprotna udeleženka je v pritožbenem postopku uspela v celoti, zato ji je predlagatelj, ki sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, dolžan plačati utemeljeno priglašenih 1.250 točk za pritožbo zoper sodbo in sklep in 250 točk za pritožbo zoper dopolnilni sklep (o stroških stranskega udeleženca), skupaj z materialnimi stroški 1.525 točk ali 915,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.