Jedro

Za odločitev, da oporoka ni pristna, je bila ključna ugotovitev, da je pokojni ni podpisal. Ta ugotovitev temelji na mnenju izvedenca, ki ga pritožba neutemeljeno napada.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti pritožbene stroške tožeče stranke v višini 1.866,60 EUR v korist proračuna Republike Slovenije, z nakazilom na TRR račun Okrožnega sodišča v Kopru št. SI56 0110 0637 0421 683, s sklicem št. 00 6125-283-2023, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik je toženkin sin. Oba sta dediča po pokojnem A. A., tožnikovemu bratu in toženkinem sinu. Toženka je v zapuščinskem postopku predložila oporoko, iz katere izhaja, da je ona oporočna dedinja vsega zapustnikovega premoženja. Tožnik, ki ne priznava veljavnosti oporoke, je (po napotilu zapuščinskega sodišča) sprožil to pravdo.

2. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da oporoka pokojnega A. A. z dne 2.3.2020 ni pristna oziroma je nična (točka I izreka). Ugotovilo je, da je toženka nevredna dedovati po pokojnem A. A., tako po zakonu, kot po oporoki (točka II izreka), in toženki naložilo, da povrne tožniku 9.217,87 EUR njegovih pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodba temelji na ugotovitvah, da A. A. ni napisal parafe (podpisa) pod besedilom oporoke. Oporoke ni lastnoročno podpisal. Izjava poslednje volje kot celota, vsebovana na listini, datirani 2.3.2020, ne izvira od zapustnika. Toženka je vedela, da oporoka ni pristna, posledično, da ne odraža resnične zapustnikove volje. V tem je sodišče videlo razlog za dedno nevrednost toženke. Pri tem je igrala ključno vlogo ugotovitev, da je oporoko uveljavila toženka.

Povzetek pritožbe

3. Zoper to sodbo se pritožuje toženka po pooblaščencu. Izpodbija jo v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da ji pritožbeno sodišče ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. V zvezi z mnenjem izvedenca B. B. navaja (točka a) obrazložitve pritožbe), da je mnenje obširno obrazloženo, primerjalno gradivo pa izredno obsežno, zato je nelogično, da je na strani 13, glede vprašanja istovetnosti rokopisa teksta podal mnenje "nedokazljivo", glede istovetnosti podpisov, je na strani 13 podal mnenje "da spornega podpisa in primerjalnih podpisov ni napisala ista oseba", kar je podal v nivoju verjetnosti. Dejansko je podpis tresoč, okoren, kar so osnovni znaki ponarejenosti, toda tovrstne spremembe so lahko iz različnih okoliščin. Izvedenec se ni opredelil do okoliščin, v katerih je nastala oporoka in je o njih na naroku 6.7.2022 izpovedala toženka. Ni se opredelil do navedbe imena in priimka pokojnega A. A. v oporoki in ni primerjal navedbe njegovega imena in priimka nad spornim podpisom z besedilom oporoke. Toženka je prepričana, da bi primerjava pisave na oporoki in navedbi imena in priimka pokojnega A. A. privedla do ugotovitve, da gre za podobnosti v načinu pisanja, kot tudi, da je pisava imena in priimka A. A. podobna načinu pisanja navedb njegovih imen in priimkov v primerjalnem gradivu. Obstaja dejanska in izrazita možnost spremembe v načinu pisanja, ki pogojuje okorelost in počasnost ter tresenje pisanja, saj je A. A. preminil zaradi osnovne bolezni rak na ledvicah, imel pa je še zasevke v bezgavkah, plevre v pljučih in jetrih, plevralni izliv, kongestijo in edem pljuč, zmerno arterosklerozo aorte LAD in LCK, zmerno arterosklerozo aorte in njenih glavnih vej, erozivni gastritis ter blag možganski edem. Glede na datum spornega dokumenta in datum smrti je izkazanih pet dni razlike, kar pomeni, da je bil pokojni A. A. v času pisanja spornega dokumenta v terminalni fazi, pri čemer je iz objektivnih zdravstvenih razlogov potrebno upoštevati bistveno zmanjšano sposobnost za pisanje ter upoštevati tudi možnost improviziranih okoliščin pri pisanju, kot je na primer pisanje na postelji. Potrebno je upoštevati visoko verjetnost protibolečinske terapije, ki je običajna v terminalnih fazah bolezni in vpliv posebne oblike čustvenega doživetja pri pisanju oporoke. Zato delno odstopanje načina pisanja spornega podpisa, predvsem zaradi okoliščin, povezanih s podpisom pomembnega dokumenta in doživljanjem pisca, ni neobičajno.

5. Izvedenec bi moral upoštevati vse objektivne okoliščine nastanka oporoke ter se opredeliti do tega, ali ima navedba imena in priimka s tiskanimi besedami "A. A." na oporoki iste slogovne značilnosti, kot jih ima sam tekst oporoke, saj je tudi navedba imena in priimka že podpis.

6. Iz ugotovitve izvedenca že sedaj jasno izhaja, da oporoke ni mogla ponarediti toženka, kot tudi, da toženka ni vedela, da naj bi bila oporoka ponarejena oziroma, da naj ne bi odražala prave volje pokojnega A. A. in bi jo toženka kljub temu uveljavila.

7. Bistvena podlaga za podajanje mnenja je predvsem podobnost spornega rokopisa teksta s predloženim primerjalnim gradivom ter logično sklepanje, tudi na podlagi objektivnih okoliščin, v katerih je bila oporoka napisana, da če je oporočitelj napisal tekst oziroma tudi navedbo svojega imena, obstaja določena verjetnost, da je oporoko tudi podpisal. Izvedenec dr. B. B. je v nasprotju s stališčem sodišča vehementno s kančkom arogance in nikakor ne zadovoljivo odgovoril na določena vprašanja (pritožba povzema pet vprašanj, iz pripravljalne vloge toženca - pripombe na izvedensko mnenje z dne 17.10.2022, listovna št. 124).

8. Izvedensko mnenje je ostalo pomanjkljivo. Izvedenec ga tudi ob zaslišanju ni ustrezno dopolnil. Dejansko stanje je ostalo nerazjasnjeno do te mere, da se ne ve, ali je bila oporoka ponarejena ali ne. Sodišče je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da naj oporoke ne bi napisal pokojni A. A. Dokazno breme je na tožniku, ki pa je namesto z gotovostjo, zgolj s stopnjo verjetnosti izkazal, da spornega podpisa in primerjalnih podpisov naj ne bi napisala ena in ista oseba.

9. V zvezi s ponarejenostjo oporoke (točka b) obrazložitve pritožbe) se sklicuje na izpovedbo toženke, da je bila oporoka, ko je prišla k pokojnemu A. A., že napisana. Izpovedala je, da jo je sama nesla, isti ali naslednji dan, k odvetniku C C. Teh izpovedi toženke tožnik ni uspel izpodbiti, zato ni mogoče utemeljeno verjeti, da bi bila toženka tista, ki bi ponaredila oporoko, ker je to dejstvo potrebno gledati v povezavi z njeno pripombo na izvedensko mnenje dr. B. B., da če je oporočitelj napisal tekst, oziroma tudi navedbo svojega imena, da obstaja določena verjetnost, da je oporoko tudi podpisal. Sprašuje se, kaj je verjetneje, da je pokojni A. A. oporoko le napisal, podpisal pa jo je nekdo drug? Ali, da je oporoko tudi podpisal, če jo je že napisal? Zagotovo slednje. Iz podatkov spisa ne izhaja nobena okoliščina, da oporoka ne bi nastala v Bolnišnici v Izoli, kot tudi ne, da bi oporoko napisal kdo drug, kot pokojni A. A. Zato je najverjetneje, da je pokojni A. A. oporoko tudi podpisal in se pred smrtjo vrnil k osnovnemu podpisu (parafi), ki jo je pokojni A. A. uporabljal v mladosti (podpis v vojaški knjižici), kar je verjetno in je podobnost z njim nenazadnje ugotovil tudi izvedenec B. B. A. A. je tedaj, ko je naredil oporoko, že vedel, da je smrtno bolan in da bo umrl. Bil je pod vplivom močnih pomirjeval. Te okoliščine so zagotovo vplivale na njegovo pisavo in podpis, čeprav jih je izvedenec B. B., ki ni zdravnik, vehementno zavrgel kot irelevantne. Zato vztraja, da bi svoje mnenje v predmetnem postopku moral podati tudi izvedenec medicinske stroke, ki bi lahko podal mnenje, kakšno je bilo zdravstveno stanje in zavedanje A. A. tedaj, ko je tik preden je zapustil bolnišnico, napravil oporoko. Mnenje izvedenca B. B., da ne more upoštevati določenih okoliščin, ker naj nihče ne bi vedel, kakšne so, ne vzdržijo resne presoje. Okoliščine, za katere se je točno vedelo, kakšne so, so bile, da je lahko napisal oporoko le v bolnišnici, v improviziranih okoliščinah, da je bil smrtno bolan in da ni izkazano, da bi bil kdo prisoten, ko jo je napravil. Neprimerno je, da je sodišče zahtevalo, izvedenec pa podal mnenje o mnenjih, ki sta jih v spis vložili pravdni stranki, ker ni delo izvedenca, da presoja delo drugih izvedencev in na to sodišče ne more opreti svoje odločitve. Izvedenec dr. Č. Č., katerega mnenje je pridobila toženka, je tako zagotovo imel prav, ko je ugotovil, da bi bilo treba za izkaz dejstva ponareditve tako rokopisa, kot tudi podpisa, doseči standard prepričanja. Tega po njegovem mnenju v nobenem primeru ni bilo mogoče doseči. Izvedenec dr. B. B. je navedeno trditev dr. Č. Č. v svojem mnenju potrdil, saj je glede teksta podal oceno nedokazljivo, glede podpisa pa niti ni navedel, da ni verjetno, da ga ne bi napisal A. A., temveč, da je verjetno, da spornega podpisa in primerjalnih podpisov ni napisala ena in ista oseba, kar je nižja stopnja verjetnosti od tiste, da bi bilo verjetno, da podpis A. A. ni njegov. Sodišče ni imelo podlage za zaključek, da je podpis A. A. ponarejen, saj to ni bilo dokazano. Kot veliko bolj verodostojno se izkaže mnenje dr. Č. Č., ki je tudi ustrezno primerjal pisavo v dokumentih, ter ugotovil pisalne značilnosti pokojnega A. A. pri črkah J, N, S, D, B, R, P in V, česa v svojem mnenju dr. B. B. sploh ni storil, temveč se je skril za oceno "nedokazljivo". Podal je tudi pavšalno oceno glede mnenja izvedenca Č. Č., ki je osebne narave in kaže na rivalstvo z njim in željo po njegovi diskreditaciji.

10. Glede dedne nevrednosti (točka c) obrazložitve pritožbe) toženke navaja, da če je že izvedenec ugotovil zgolj verjetnost v neskladju podpisov, kako naj bi toženka, ki je laik, zagotovo vedela, da naj oporoka ne bi bila pristna. Takšna ugotovitev nasprotuje osnovam logičnega razmišljanja. Sodišče niti samo ni prepričano v ponarejenost oporoke, saj sicer v 15. točki sodbe ne bi navedlo, da bi lahko bodisi oporoka kot celota, bodisi njen del (podpis oziroma parafa), izviral od druge osebe in ne od pokojnega A. A. Tudi v tem delu je nepravilno ugotovilo dejansko stanje in nepravilno uporabilo materialno pravo, 126. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

11. Tožnik je odgovoril na pritožbo. Predlagal je njeno zavrnitev in povrnitev pritožbenih stroškov.

12. Pritožba ni utemeljena.

13. Za odločitev sodišča, da oporoka ni pristna, je bila ključna ugotovitev, da je pokojni A. A. (v nadaljevanju zapustnik) ni podpisal. Ta ugotovitev temelji na mnenju izvedenca dr. B. B., ki ga pritožba neutemeljeno napada.

14. Prvostopenjsko sodišče je obravnavalo zadevo v okviru trditvene in dokazne podlage strank. Opredelilo se je do vseh njunih pravnorelevantnih navedb in dokaznih predlogov. Izvedene dokaze je skrbno ocenilo, dokazno oceno in dokazne zaključke pa je tudi prepričljivo obrazložilo. Problem pritožbe je, da graja dokazne zaključke sodbe mimo njenih razlogov. Tako je na primer točka a) obrazložitve pritožbe z naslovom "Glede mnenja izvedenca B. B." po vsebini identična z vlogo "Pripombe na izvedensko mnenje", ki jo je toženka vložila po prejemu pisnega izvedenskega mnenja, razlika je le v tem, da je v omenjeni vlogi (pripombah) toženka na koncu predlagala, da izvedenec mnenje dopolni, naj se izvede dokazni postopek z zaslišanjem, v pritožbi pa navaja, da izvedenec mnenja ni ustrezno dopolnil in da je zaradi izostanka odgovorov na vprašanja, ki jih je postavila v vlogi, ostalo nerazjasnjeno dejansko stanje, da se ne ve, ali je bila oporoka ponarejena ali ne, in je sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer je bilo dokazno breme na tožniku, ki je namesto z gotovostjo, to dokazal s stopnjo verjetnosti. S temi razlogi1 mnenja ni uspela omajati. Iz podatkov spisa in iz sodbe je razvidno, da je sodišče izvedenca zaslišalo na naroku. Izvedenec se je do vprašanj, ki jih izpostavlja pritožba, opredelil, odgovoril je tudi na vprašanja, ki mu jih je na naroku postavil pooblaščenec toženke. Ta dokaz je bil izveden v skladu z zakonom. Sodišče ga je obravnavalo celovito, ga ocenilo, kot velevajo postopkovna pravila in v sodbi predstavilo svoje dokazne zaključke. Pritožbeni očitek, da se izvedenec pri izdelavi mnenja ni opredelil do okoliščin, v katerih naj bi nastala oporoka in jih toženka ponavlja v pritožbi, ne drži. Ta pritožbena trditev je v nasprotju s spisovnim gradivom. Izvedenec se je opredelil in prepričljivo pojasnil svoje stališče, ki mu je sodišče sledilo. Sodba ima o tem ustrezne razloge, ki jih pritožba s ponavljanjem navedb in brez ustreznih protiargumentov ni uspela izpodbiti.

15. Sodišče je prepričljivo zavrnilo navedbe toženke o vplivu bolezni na podpis zapustnika. Oprlo se je na mnenje izvedenca, ki je pojasnil, katere bolezni lahko vplivajo na pisavo, kakšen pomen imajo lahko na rokopis in kašen na podpis. Večina bolezni presenetljivo malo vpliva na videz rokopisa,2 zlasti malo vpliva na podpis, ki je najbolj avtomatiziran del motoričnega spomina pri pisanju. Pritožbeno sodišče ne bo ponavljalo vseh razlogov, ki jih je sodišče navedlo v obrazložitvi sodbe, ker se z njimi strinja, pritožba pa jih s ponavljanjem navedb, ki so bile obravnavane že na prvi stopnji, ni uspela izpodbiti.

16. Sodišče je prepričljivo ugotovilo, da se je zapustnik podpisoval parafno. Ta ugotovitev ima podlago v izvedenih dokazih (mnenju izvedenca in listinah). Vsi zapustnikovi podpisi na primerjalnem gradivu, razen dveh starejših (iz leta 1982 in 1980 ali 1974), so parafni. Izvedenec je razpolagal z dvema parafnima podpisoma, napisanima približno 3 dni pred zatrjevanim nastankom oporoke3 in ta dva podpisa ne kažeta tresavice, okornosti in sta popolnoma drugače oblikovana kot podpis na oporoki. Podpis na oporoki je strukturno popolnoma drugačen. Podoben je podpisu na vojaški knjižici (začetku podpisa na vojaški knjižici).4 Ostali podpisi zapustnika so drugačni. Povsem drugačni so tudi podpisi, ki so nastali tik pred nastankom spornega podpisa. Podpis, ki je nastal le tri dni pred nastankom spornega podpisa, je popolnoma lep parafni podpis, ki je skladen s parafami iz leta od 2013 do 2016. Glede na okoliščine, ki lahko vplivajo na rokopis, pa je izvedenec podal tudi jasno stališče o tem, da ima lahko zdravstveno stanje, vreme, podlaga, itn.., določen vpliv na rokopis. V obravnavnem primeru pa to ne bi vplivalo na mnenje glede samega podpisa, ker je ta strukturno drugačen. Prvostopenjsko sodišče ni imelo razlogov, da ne bi sledilo izvedencu B. B., nima jih niti pritožbeno sodišče, saj mu pritožba ni ponudila nobenih tehtnih protiargumentov. Omajala ni niti odločitve o zavrnitvi dokaznega predloga toženke za postavitev izvedenca medicinske stroke - onkologa5. 17. Toženka večkrat omenja improvizirane okoliščine, v katerih naj bi nastala oporoka, a jih v resnici ne pozna. Kot je izpovedala na zaslišanju, je bila oporoka, ko je prišla k zapustniku v bolnico, že napisana.6 Njenim navedbam, ki temeljijo na trditvi, da je bila oporoka napisana na postelji, ni mogoče slediti.

18. Izvedenec ni podal mnenja, da je rokopis oporoke napisal zapustnik. Podal je mnenje, da je nedokazljivo, ali je sporni in primerjalni rokopis (ki je bil zapustnikov) napisala ista oseba, oziroma da spornega in primerjalnega rokopisa ni napisala ista oseba. Glede podpisa (parafe) pa je ocenil, da je verjetno, da podpis ni od zapustnika. Na voljo je imel 179 primerjalnih podpisov. Predstavil je tudi sedemstopenjsko lestvico ugotovitev, ki temelji na tehtanju dveh predpostavk: predpostavke, da nekdo je pisec nekega rokopisa ali podpisa in predpostavke, da ni pisec nekega rokopisa ali podpisa. V primeru, da ugotovitve podpirajo predpostavko, da spornega in primerjalnega rokopisa/podpisa ni napisala ista oseba, sledi mnenje, da je verjetno, da spornega in primerjalnega rokopisa in podpisa ni napisala ista oseba. Ta dokazni standard v obravnavanem primeru zadošča za sklep, da oporoke ni podpisal zapustnik.

19. Pritožbi ni uspelo diskreditirati izvedenca dr. B. B. Njenim očitkom pritožbeno sodišče ni sledilo. V spisovnem gradivu ni podlage za zaključke, ki jih toženka v zvezi s tem ponuja v pritožbi. Je pa podlaga za sklep, da je bil pooblaščenec toženca nespoštljiv do izvedenca. Toženka ni omajala verodostojnosti izvedenca in njegovega mnenja niti z očitki, da se je izvedenec B. B. opredelil do mnenj, ki sta jih pridobili stranki zunaj postopka. Mnenju dr. Č. Č., ki ga je predložila toženka, je tožnik nasprotoval in ga je sodišče pravilno upoštevalo le kot del toženkinih navedb. Ker je izdelano po njenem naročilu, je jasno, da ne more konkurirati mnenju sodnega izvedenca. Nič pa ni narobe s tem, da se je izvedenec opredelil do ugotovitev, ki izhajajo iz mnenja.7

20. Tožnik je uspel dokazati, da zapustnik ni podpisal oporoke, zato je odločitev iz točke I izreka pravilna.

21. Pravilna je tudi odločitev iz točke II. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča. Oporoko je uveljavljala toženka, ki je trdila, da ji je oporoko izročil zapustnik. Trdila je, da je oporoka pristna, a je bilo ugotovljeno, da podpis na njej ni od zapustnika. Pritožbenim navedbam, da ni vedela za neskladje podpisov, pritožbeno sodišče ni sledilo. Njeni argumenti ga niso prepričali. Opira jih na dejstvo, da je oporoko zapisal zapustnik. A izvedenec tega ni potrdil. Ker se je v postopku izkazalo, da je ni podpisal zapustnik, se je breme dokazovanja prevalilo na toženko. Če je ni podpisal zapustnik, je bolj verjetno, da tudi rokopis ni njegov. Toženka bi morala prepričati sodišče, da ni vedela za nepristnost oporoke. To pa ji z njenim načinom pravdanja (in vztrajanjem pri navedbah, s katerimi se je upirala zahtevku za ugotovitev nepristnosti oporoke) ni uspelo. Sodišču v zvezi s tem ni ponudila nobene logične razlage.8

22. V pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo ne zatrjevanih ne uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev, dejansko stanje je pravilno ugotovljeno in nanj je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

23. Pritožbeno sodišče je odločilo še, da mora toženka, ki je s pritožbo propadla, povrniti pritožbene stroške tožnika (prvi odstavek 165. člena ZPP). Ker je bila tožniku z odločbo Okrožnega sodišča v Kopru Bpp 283/2023 z dne 29.3.2023 odobrena brezplačna pravna pomoč za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo, mora toženka te stroške, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo na 1.866,60 EUR,9 plačati v korist proračuna Republike Slovenije, z nakazilom na TRR račun Okrožnega sodišča v Kopru, kot je navedeno v izreku te sodbe. V primeru zamude mora plačati tudi zakonske zamudne obresti.

1 Navedenimi v točki a) pritožbe. 2 Do sprememb rokopisa običajno večinoma pride pri nevroloških boleznih, ki neposredno vplivajo na motorični, živčni sistem, kar pa v tem primeru ni bilo niti zatrjevano in to ne izhaja niti iz medicinske dokumentacije. 3 Iz navedb toženke izhaja, da je glede na datum spornega dokumenta in datum smrti izkazanih 5 dni razlike. 4 Iz mnenja izvedenca izhaja verjetnost, da je podpis na oporoki prerisan po predlogi dela zelo starega podpisa. 5 Toženka je predlagala, naj o zdravstvenem stanju zapustnika ob njegovem sprejemu v Splošno bolnišnica Izola dne 28.3.2020 in nato poslabšanju njegovega zdravstvenega stanja do dne 7.3.2022, ko je umrl, poda mnenje izvedenec medicinske stroke - onkolog. 6 Ne v navedbah ne v izpovedbi ni podlage za sklep, da bi toženka poznala konkretne okoliščine, v katerih naj bi bila napisana in podpisana sporna oporoka. 7 Glede na to, da mnenje dr. Č. Č. v celoti temelji na fotokopijah oziroma scanih, je izrazil svoje nestrinjanje in pomisleke. 8 Če mu je bila tako blizu, kot zatrjuje in če je rokopis njegov, bi morala vedeti, da je ni podpisal on. Razlaga, ki jo ponuja v pritožbi, ni prepričljiva. 9 Za sestavo odgovora na pritožbo, skupaj z 2% materialnimi stroški, 2550 odvetniških točk, po vrednosti točke 0,60 EUR in 22% DDV.