Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je v obravnavani zadevi uveljavljal ugotovitveni zahtevek, da oporoka ni pristna oziroma je nična ter da je toženka dedno nevredna. V postopku je bilo na podlagi izvedbe dokaza z izvedencem grafološke stroke ugotovljeno, da zapustnik A. A. ni napisal parafe (podpisa) pod besedilom oporoke. Oporoke ni lastnoročno podpisal. Izjava poslednje volje kot celota, vsebovana na listini datirani 2. 3. 2020, ne izvira od zapustnika.

2. Sodišče prve stopnje je: a) ugotovilo, da oporoka pokojnega A. A. z dne 2. 3. 2020 ni pristna oziroma je nična (I. točka izreka); b) ugotovilo, da je toženka nevredna dedovanja po pokojnem A. A., rojenem ... in umrlem ..., tako po zakonu kot po oporoki (II. točka izreka); in c) toženki naložilo v plačilo pravdne stroške tožnika.

3. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper takšno odločitev toženka vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: - Ali je potrebno v terminalni fazi življenja pri ugotavljanju pristnosti pisave oporoke in podpisa na oporoki upoštevati vse okoliščine nastanka oporoke, vključno s psihofizičnim stanjem zapustnika, in šele na tej podlagi podati grafološki izvid in mnenje? - Ali lahko sodba temelji na izvedenskem mnenju, ki določeno dejstvo ugotovi na stopnji verjetnosti 50 %? - Ali verjetnost, da spornega podpisa in primerjalnih podpisov ni napisala ena in ista oseba, ki je enaka stopnji verjetnosti 50 %, zadostuje za ugotovitev o nepristnosti oporoke? - Ali je breme dokazovanja o (ne)vedenju dejstva nepristnosti oporoke na tožeči stranki, ki vedenje tožene stranke o tem zatrjuje, ali na toženi stranki, ki navedeno dejstvo zanika? - Ali je dedno nevreden tudi tisti, ki uporabi neveljavno oporoko, pri čemer mu dejstvo, da oporoke ni napisal in podpisal zapustnik ni znano oziroma mu ne more biti znano?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).