Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti in odpravo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 2. 2019; za poziv tožnice nazaj na delo k toženi stranki; za vzpostavitev delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki od vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi; za prijavo v obvezna zavarovanja in za obračun ter izplačilo pripadajoče plače za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajoče neto plače (I. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka sama krije svoje stroške tega postopka (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je vložila pritožbo tožnica. Sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo, potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje in odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja sledeča vprašanja: – ali pri vročitvi obdolžitve in vabila v postopku izredne odpovedi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec, zadostuje izkaz poslane elektronske pošte s strani delodajalca in šteje, da je s tem omogočena seznanitev delavcu ali šteje dan, ko je delavec obdolžitev in vabilo dejansko prebral; – ali je delodajalec pri vročanju obdolžitve in vabila delavcu po elektronski pošti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec, pri ugotavljanju datuma vročitve obdolžitve in vabila dolžan upoštevati opozorilo delavca, da je obdolžitev in vabilo prebral naslednji dan, ko sta mu bila poslana, pri čemer je opozorilo podano v odprtem tridnevnem roku do določenega datuma zagovora in delavcu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni; – ali gre neupoštevanje pisanj tožničine pooblaščenke, da se je tožnica z obdolžitvijo in vabilom seznanila šele naslednji dan po elektronskem pošiljanju in da ni izpolnjen rok iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1, iz razloga, ker k pisanju pooblaščenka ni priložila pooblastila, brez poziva tožene stranke k predložitvi pooblastila, vendar z vsebinskim odgovorom pooblaščenki, da datuma zagovora ne bo preložila, v breme tožene stranke pri dokazovanju dejanske vročitve in seznanitve tožnice z obdolžitvijo in vabilom; – ali materialnopravna presoja datuma, ki ga sodišče postavlja za datum, ko se je tožena stranka seznanila z vsemi bistvenimi elementi tožničine kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinami, ki so vplivali na presojo pri ugotavljanju razloga izredne odpovedi in torej predstavlja dan, ko je tožena stranka izvedela za razlog izredne odpovedi, terja argumentacijo obstoja bistvenih elementov in bistvenih dejanskih kršitev, obstoječih na ta dan napram edini argumentaciji sodišča, zakaj na ostale, predhodne datume (od 14. 12. 2018 do 2. 1. 2019), kot jih zatrjuje tožeča stranka, tožena stranka ni bila seznanjena z vsemi bistvenimi elementi tožničine kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinami, ki so vplivale na presojo pri ugotavljanju razloga izredne odpovedi; – ali mora biti razumen rok, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti delavcu po drugem odstavku 85. člena ZDR-1, premosorazmeren obsegu in vsebini obdolžitev oziroma, ali se v konkretnem primeru, ko je obdolžitev podajalo devet osebe, pri čemer jo je vsak pisal več dni in je obdolžitev obsegala 64 točk na 17 straneh, podrazumeva, da mora biti razumen rok za pripravo obrambe daljši od treh delovnih dni; – ali je dopustno, da tožena stranka na račun svojega dolgotrajnega in obsežnega pisanja obdolžitve, čeprav kot je sodišče ugotovilo, da je bila tožena stranka na dan 3. 1. 2019 seznanjena z vsemi bistvenimi elementi tožničinih kršitev in bistvenimi dejanskimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo pri ugotavljanju razloga izredne odpovedi, zavlačuje s postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi od ugotovitve razloga za izredno odpoved in na ta račun krati pravice delavca do razumnega roka, v katerem ima pravico podati svojo obrambo na zagovoru pri toženi stranki.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.: v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.