Jedro

Pravico iz pokojninskega zavarovanja lahko zavarovanec uveljavi, ko zanjo izpolni pogoje, ki jih določa zakon, veljaven ob nastopu zavarovalnega primera. Tožeča stranka v času veljave ZPIZ-1 ni izpolnila pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zato bi pravico lahko uveljavila le po zakonu, veljavnem v času upokojitve, to je po ZPIZ-2 (daljša delovna doba, višja starost, daljša doba za izračun osnove, drugačni odstotki za odmero, itd.), vendar ni izpolnjevala pogoja starosti in pokojninske dobe. Prav prehodna določba 394. člena ZPIZ-2 omogoča, da je kljub neizpolnjevanju pogojev po veljavnem zakonu, pravico uveljavila po pogojih ZPIZ-1. Ker so uporabljeni valorizacijski količniki po ZPIZ-2, je treba skladno z osmim odstavkom tega člena pokojninsko osnovo preračunati s faktorjem 0,732.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za odpravo odločb tožene stranke z dne 31. 5. 2016 in 29. 9. 2016, da se ji prizna pravica do starostne pokojnine v znesku 769,19 EUR mesečno od 17. 5. 2016 dalje ter da ji tožena stranka izplača razliko med že odmerjeno pokojnino v višini 443,96 EUR in novo odmerjeno pokojnino, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožbo je v delu, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da sodišče toženi stranki naloži, da odločbo Ustavnega sodišča RS o razveljavitvi tretjega odstavka 391. člena in osmega odstavka 394. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami) izvrši tako, da vsem zavarovancem, ki jim je bila odmerjena pokojnina z uporabo navedenih členov, izda novo odločbo o odmeri pokojnine, pri čemer razveljavljene zakonske določbe ne sme uporabiti. Presodilo je, da je tožena stranka tožeči stranki ob upoštevanju zakonskih določil pravilno odmerila starostno pokojnino.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se, da je tožena stranka pri odmeri pokojnine uporabila faktor 0,732, ki pomeni odbitek in oškodovanje upravičencev. Meni, da je osmi odstavek 394. člena ZPIZ-2 neustaven. Z njim je poseženo v pričakovane pravice, poleg tega je poseg nesorazmeren in predstavlja kršitev načela zaupanja v pravo. Ureditev posega tudi v pravico do socialne varnosti in pravico do zasebne lastnine. Sklicuje se na navedbe, ki jih je podala pred sodiščema prve in druge stopnje. S tem, ko sodišče prve stopnje ni vložilo pobude za oceno ustavnosti tega določila, je napačno uporabilo materialno pravo in storilo bistveno kršitev določb postopka. Predlaga ugoditev reviziji tako, da revizijsko sodišče razveljavi sodbi sodišč nižje stopnje ter zadevo vrne v ponovno odločanje oziroma da poda pobudo Ustavnemu sodišču za oceno ustavnosti spornega člena.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Revizija uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni prekinilo postopka in začelo postopka pred Ustavnim sodiščem za oceno ustavnosti osmega odstavka 394. člena ZPIZ-2. Očitek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je v sedmi točki, sodišče druge stopnje pa v 11. točki obrazložitve sodbe pojasnilo, zakaj zakonska ureditev ni ustavno sporna. Sodišči sta se do predloga tožeče stranke opredelili in odgovorili na predlog tožeče stranke. Zato tudi utemeljeno nista sledili predlogu tožeče stranke za prekinitev postopka zaradi ocene ustavnosti navedenega člena. Če tožeča stranka navedene obrazložitve ne sprejema, to ne pomeni, da je prišlo do kršitve, ki jo uveljavlja.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Iz dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je tožeča stranka vložila zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine. Tožena stranka ji je z odločbo z dne 31. 5. 2016 priznala pravico do starostne pokojnine od 17. 5. 2015 dalje v znesku 443,96 EUR. Tožeča stranka se ni strinjala z uporabo faktorja 0,732, ki ga je tožeča stranka uporabila pri odmeri pokojnine. Pritožbeni organ je z odločbo z dne 29. 9. 2016 pritožbo tožeče stranke zavrnil. 9. ZPIZ-2 v 394. členu ureja varstvo pričakovanih pravic za brezposelne osebe, delovne invalide in prejemnike poklicne pokojnine. V primeru, da izpolnjujejo pogoje, določene v tem členu, pridobijo pravico do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do tega zakona, torej po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Določa tudi, kateri elementi so podlaga za odmero pokojnine po ZPIZ-1. V osmem odstavku tega člena je določeno, da se v tem primeru pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki, določeni v ZPIZ-2, in tako izračunana pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732. 10. Revizijski očitek, da gre za poseg v pričakovane pravice je neutemeljen. Pokojninska zakonodaja se mora prilagajati spremenjenim gospodarskim in družbenim razmeram, kar ima za posledico prilagajanje oziroma spreminjanje pravic. Ustava ne preprečuje, da bi zakon spreminjal prej določene pravice z učinkom za naprej, če te spremembe ne nasprotujejo z ustavo določenim načelom. Zato se obseg pravic, določenih z zakonom lahko tudi zmanjša z veljavnostjo za naprej in to ne pomeni ustavno nedopustnega obsega.

11. Pravico iz pokojninskega zavarovanja lahko zavarovanec uveljavi, ko zanjo izpolni pogoje, ki jih določa zakon, veljaven ob nastopu zavarovalnega primera. Tožeča stranka v času veljave ZPIZ-1 ni izpolnila pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zato bi pravico lahko uveljavila le po zakonu, veljavnem v času upokojitve, to je po ZPIZ-2 (daljša delovna doba, višja starost, daljša doba za izračun osnove, drugačni odstotki za odmero, itd.), vendar ni izpolnjevala pogoja starosti in pokojninske dobe. Prav prehodna določba 394. člena ZPIZ-2 omogoča, da je kljub neizpolnjevanju pogojev po veljavnem zakonu, pravico uveljavila po pogojih ZPIZ-1. Zato je v bistveno ugodnejšem položaju od zavarovancev, za katere v celoti veljajo strožji pogoji za priznanje pravice do pokojnine, določeni v ZPIZ-21. 12. ZPIZ-2 v 35. členu določa drugačno oblikovanje količnikov kot ZPIZ-1. Z novim načinom določitve valorizacijskih količnikov se bistveno zvišuje pokojninska osnova. Zato je ZPIZ-2 določil drugačno vrednotenje pokojninske dobe, kar se odraža v nižjih odstotkih za odmero pokojnine. Nižji odstotki se ne uporabijo v primerih odmere pokojnine po ZPIZ-1. Za izračun so uporabljeni valorizacijski količniki po ZPIZ-2; za zadnje leto zaposlitve se za določitev pokojninske osnove upošteva dejansko prejeti prejemek, količnik je 1. V primeru uporabe količnikov, izračunanih po metodologiji ZPIZ-1, ni potreben preračun pokojninske osnove s faktorjem 0,732, saj je bil količnik za zadnje leto veljave ZPIZ-1 določen v tej višini2. Zaradi preračuna s faktorjem 0,732 pokojnina tožeče stranke ni nižja kot bi bila, če bi bili upoštevani vsi elementi za določitev pokojnine po ZPIZ-13. 13. Revizijsko sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke za prekinitev postopka ter vložitve zahteve pred Ustavnim sodiščem. V skladu s 156. členu Ustave mora sodišče ravnati tako, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Po nasprotnem to pomeni, da sodišče v primeru, ko presodi da zakon, ki ga mora uporabiti, ni v neskladju z Ustavo, o tožbenem zahtevku odloči, zakon v tem primeru uporabi tak kot je. Vsebina pravice do socialne varnosti in s tem tudi do pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Ustavi ni podrobno določena. Določitev različnih pogojev ter meril za odmero pravic iz pokojninskega zavarovanja je v pristojnosti zakonodajalca in ni v neskladju z Ustavo, če temelji na legitimnih ciljih in so ukrepi za dosego teh ciljev določeni racionalno ter sorazmerno glede na objektivno ugotovljene razlike med zavarovanci. Zakonodajalec je torej pooblaščen, da določi pogoje in obseg pravic, ki gredo zavarovancem iz obveznega pokojninskega zavarovanja, pri čemer mora zakonska ureditev zagotavljati posamezniku socialno varnost in enakost pred zakonom. Načelo enakosti pa ne preprečuje, da bi zakonodajalec različno urejal pravna razmerja, ampak ga obvezuje, da mora enaka razmerja urejati enako ter različna različno. Odločitev zakonodajalca, da osebam, ki ne izpolnjujejo pogojev za upokojitev po veljavnem zakonu, to omogoči in določi pogoje, s katerimi zagotovi primerljivost z višino pokojnin z upokojenci, za katere v celoti velja ZPIZ-2, je odraz njegove volje, da za različne potrebe v mejah svoje pristojnosti opredeljuje dejanska stanja in nanje veže različne pravne posledice. Zakonodajalec je določil pogoje, po katerih lahko posamezniki uveljavljajo pravice iz pokojninskega zavarovanja po zakonu, ki ne velja več, in je tudi določil pogoje, pod katerimi je to možno. V ureditvi po osmem odstavku 394. člena ZPIZ-2 gre za takšno objektivno različno dejansko stanje, saj že dejstvo, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev po ZPIZ-2 za pridobitev pravice do starostne pokojnine izkazuje objektivno različnost. 14. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani (371. člen ZPP), jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Sodba VS VIII Ips 27/2017 z dne 5. 9. 2017. 2 Pravilnik o valorizacijskih količnikih za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let na raven plač in pokojnin iz leta 2011, Ur. l. RS, št. 46/12. 3 To potrjujeta tudi izračuna za pokojnino z dne 11. 2. 2016 in 31. 5. 2016. Pri izračunu pokojnine po ZPIZ-2 je upoštevana 24-letna pokojninska osnova (702,94 EUR), odmerni odstotek 59,32, pokojnina znese 416,98 EUR. V izračunu z dne 31. 5. 2016 pa je upoštevano 18-letno povprečje plač in valorizacijski količniki po ZPIZ-2. Pokojninska osnova 762,61 EUR, preračuna s faktorjem 0,732 558,23 EUR ter odmernim odstotkom po ZPIZ-1 v višini 80,25 znaša 436,81 EUR.