Jedro

Kadar uveljavlja tožnica zoper dve toženki, ki glede zahtevka na izstavo listine nista enotni sospornici, več zahtevkov z različno podlago, mora navesti vrednost spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek, sicer si ne zagotovi pravice do revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Prva toženka kot darovalka in druga toženka kot obdarjenka sta 18. 2. 1998 sklenili darilno pogodbo, 16. 5. 2000 pa še dodatek k tej pogodbi. Predmet darilne pogodbe sta bili zemljiški parceli št. 32/2 in 355/2 k.o. ... Tožnica je trdila, da je prva toženka nepremičnine (parc. št. 32/1, 32/2, 347/1, 347/3 del parcele 355/1, 358, 355/2 vse k.o. ...) leta 1985 in 1986 že prodala njej. Tožnica je kupnino v celoti plačala in ima navedene zemljiške parcele v posesti že od 1985 oz. 1986. Prva toženka kljub pozivom ni želela urediti vpisa v zemljiško knjigo. Tako drugi toženki kot zakonitemu zastopniku prve toženke je bilo znano tožničino pravno razmerje s prvo toženko. Tožnica je tožila na ničnost darilne pogodbe in dodatka (trdila je, da pogodba nasprotuje morali.) ter zahtevala, naj sodišče drugi toženki naloži, da izstavi za vpis v zemljiško knjigo primerno listino, na podlagi katere se bo na parc. št. 32/2 in 355/2 k.o. ... vknjižila lastninska pravica v korist prve toženke. Poleg tega je zahtevala, da sodišče prvi toženki naloži, da izstavi za vpis v zemljiško knjigo primerno listino, na podlagi katere se bo na parc. št. 32/1, 32/2, 355/2, 347/3, 358 in 347/1 vknjižila lastninska pravica v korist tožnice. Trdila je, da ji prva toženka kot prodajalka ni izročila za vpis primerne listine.

2. Sodišče prve stopnje je v delu, ki je pomemben za revizijo, ugodilo tožničinemu zahtevku na ničnost, naložilo drugi toženki, da izstavi za vpis v zemljiško knjigo primerno listino, na podlagi katere se bo na parc. št. 32/2 in 355/2 k.o. ... vknjižila lastninska pravica v korist prve toženke in naložilo prvi toženki, da izstavi za vpis v zemljiško knjigo primerno listino, na podlagi katere se bo na parc. št. 32/1, 32/2, 355/2, 347/3, 358 in 347/1 vknjižila lastninska pravica v korist tožnice.

3. Sodišče druge stopnje je (v delu, ki je pomemben za revizijo) zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

4. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožena stranka vložila revizijo.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni dovoljena.

7. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (glej drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 73/2007, v nadaljevanju ZPP). Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pravica do revizije pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta, mora tožeča stranka v tožbi navesti vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena ZPP). Tožnica je to sicer storila in v tožbi navedla vrednost 2.500.000 SIT (sedaj 10.432,32 EUR), vendar pa je tako navedena vrednost nediferencirana in zato v nasprotju z drugim odstavkom 41. člena ZPP. Navedeno pravilo namreč določa, da se v primeru, ko imajo zahtevki v tožbi različno podlago, določi pristojnost in pravica do revizije (prvi odstavek 39. člena ZPP) po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti ima zato enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta. V konkretnem primeru je tožnica zoper dve toženki, ki glede zahtevka za izstavitev listine nista enotni sospornici, uveljavljala več zahtevkov z različno podlago, vrednosti vsakega posameznega zahtevka pa ni navedla. Od prve toženke je zahtevala (med drugim) izstavitev za vpis v zemljiško knjigo primerne listine, na podlagi katere se bo vknjižila lastninska pravica v korist tožnice, od druge toženke pa je zahtevala izstavitev za vpis v zemljiško knjigo primerne listine, na podlagi katere se bo vknjižila lastninska pravica v korist prve toženke. Ne le, da gre torej za subjektivno kumulacijo na pasivni strani, pač pa gre tudi za objektivno kumulacijo zahtevkov. Podlaga zahtevka zoper prvo toženko na izstavitev listine je v obveznosti prodajalke, da izpolni s prodajno pogodbo prevzeto obveznost, ki je v tem, da stvar, ki jo prodaja, izroči kupcu tako, da bo ta pridobil na njej lastninsko pravico (prvi odstavek 454. člena ZOR). Zahtevala je torej izstavitev listine o razpolagalnem pravnem poslu. Podlaga zahtevka zoper drugo toženko pa je v določbah, ki urejajo ničnost in kondikcijske zahtevke kot posledico ničnosti. Ker je tožnica v tožbi navedla samo eno vrednost spornega predmeta, tožena stranka pa temu ni ugovarjala, si ni zagotovila pravice do revizije. Ker v revizijskem postopku ni več mogoče izpeljati postopka po 108. členu ZPP, ima nenavedba ali nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta za posledico, da nobena od strank nima pravice do revizije.

8. Ker revizija ni dovoljena, jo je moralo sodišče zavreči (377. člen ZPP).