Jedro

Razmerje med tožečo stranko (Jamstveni sklad RS) in dolžnikom (delodajalec) je mogoče primerjati s poroštvenim razmerjem, kolikor Zakon o jamstvenem skladu RS ne vsebuje posebnih določil.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da zakonske zamudne obresti od zneska 123.700,00 SIT tečejo od dne

13.11.1998 dalje do plačila in se zavrne tožbeni zahtevek za tek zakonskih zamudnih obresti od 26.6.1998 do 12.11.1998; sicer se pritožba zavrne in sodba sodišča prve stopnje v preostalem, nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v roku 15 dni znesek 123.700,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 26.6.1998 dalje do plačila.

Zoper sodbo se tožena stranka pravočasno pritožuje brez navedbe pritožbenih razlogov in brez pritožbenega predloga. Navaja, da bo znesek tožeči stranki zelo težko vrnila, ker je dolžna in ker ima majhno pokojnino. Tožeča stranka naj se obrne na podjetje, ki je toženi stranki še vedno dolžno. Iz tega naj se poplača dolg do tožeče stranke. Odgovorila je na vsako pošto ali opomin. Ne ve, kakšne dokaze bi morala predložiti, niti jih nima.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbene navedbe so pravno neupoštevne. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 200.000,00 SIT, gre za spor majhne vrednosti (1. odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodba in sklep, s katerima je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja v teh sporih torej ni pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče je zato vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje: da je tožeča stranka dne 24.6.1998, toženi stranki plačala znesek 123.700,00 SIT, iz naslova neizplačanih plač, zaradi začetka stečajnega postopka nad delodajalcem toženke, podjetjem T. p.o., in sicer na podlagi 19. člena Zakona o jamstvenem skladu Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 25/97 - ZJSRS); da je dne

30.6.1998 toženi stranki delodajalec - T., izplačal terjatev po 160. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, iz istega naslova neizplačanih plač; da tožeča stečajnega dolžnika T. p.o. - v stečaju, o svojem izplačilu toženi stranki, ni obvestila.

Na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, razen v delu teka zamudnih obresti, kot bo razvidno kasneje, zagrešilo pa tudi ni bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP.

Jamstveni sklad Republike Slovenije je institucija, ki zagotavlja izplačilo določenih terjatev delavcev - upnikov v stečajnem postopku do poplačila v stečaju (v času nastanka spornega razmerja, po spremembah v primeru insolventnosti delodajalca in iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin). Razmerje med tožečo stranko in dolžnikom (v konkretnem primeru delodajalcem) je mogoče primerjati s poroštvenim razmerjem (997. člen do 1019. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), kolikor ZJSRS ne vsebuje posebnih določil, tako kot je to pravilno štelo tudi sodišče prve stopnje. V konkretnem primeru je tako pravilna uporaba 2. odstavka 1016. člena ZOR, ki pravi, da porok, ki je plačal upnikovo terjatev, ni pa o tem obvestil dolžnika in je ta, ker ni vedel za plačilo, znova plačal isto terjatev, ne more zahtevati povračila od dolžnika, pač pa ima pravico zahtevati od upnika, naj mu vrne tisto, kar mu je plačal. Porok ima torej kondikcijski zahtevek zoper upnika. V konkretnem primeru ima takšen zahtevek tožeča stranka zoper toženo stranko.

Toženka mora vrniti, kar je prejela na podlagi pravnega naslova (19. člen ZJSRS), ki je kasneje odpadel (ker je dolžnik - toženkin delodajalec v stečaju, dolg do toženke iz vtoževanega naslova, sam poravnal) - 4. odstavek 210. člena ZOR. Toženka je dolžna plačati tudi zamudne obresti in sicer od dneva vložitve zahtevka, saj ni mogoče govoriti o nepoštenosti toženke in take trditve tožeča stranka tudi ni postavila (214. člen ZOR). V tem delu je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (pravilna uporaba materialnega prava - 2. odstavek 350. člena ZPP), pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da zakonske zamudne obresti od glavnice tečejo od dne 13.11.1998 dalje, zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za tek zamudnih obresti od 26.6.1998 do 12.11.1998 (4. točka 358. člena ZPP). Sicer je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v preostalem nespremenjenem delu, sodbo potrdilo (353. člen ZPP).